"Časi niso lahki za nikogar, a sam imam družino, na katero se lahko obrnem, pa prijatelje, s katerimi sem v stiku. Marsikdo tega nima in že misel na to, da je nekdo v teh časih čisto sam, da nima nikogar, ki bi ga poklical, je zame strašljiva," pove 25-letnik, prostovoljec, ki v Ljubljani v okviru enega od humanitarnih društev v času epidemije koronavirusa ljudem, ki potrebujejo pomoč, pomaga pri vsakodnevnih opravilih. "Hodim v trgovino, včasih me kdo prosi, da zanj kakšno stvar uredim na pošti, pa v lekarni. Gre torej za vsakdanja opravila, ki jih v tej situaciji sami ne morejo urediti."
"Pomagam starejši gospe, sicer kronični bolnici, ki nima nikogar, ki bi ji v trenutni situaciji lahko priskočil na pomoč. Zaradi zdravstvenih težav doma trenutno ne zapušča, zato ji, tako mi pove, moja pomoč veliko pomeni," nadaljuje sogovornik. Pomoč nudi še starejšemu gospodu in doda, da se v tej situaciji spletejo tudi tesne vezi. "Starejšim ljudem veliko pomeni, da jim nekdo pomaga, jih vpraša, kako so, da pokažeš malo zanimanja."
"Nisem vedel, da v današnjem času še obstajajo taki fantje, kot je on"
Eno od društev, ki v času koronavirusa s pomočjo prostovoljcev pomagajo ljudem, ki potrebujejo pomoč, je dobrodelno društvo Petka za nasmeh. "V okviru našega izvajanja pomoči pri nakupu in dostavljanju osnovnih živil in potrebščin starostnikom in drugim, za katere se predvideva, da bi jim okužba s koronavirusom lahko povzročila resne zdravstvene težave, in ki nimajo nikogar, ki bi jim lahko pomagali, trenutno sodeluje več kot 55 prostovoljcev. Največ jih je na področju Ljubljane, Kranja in Kopra, kjer smo o naši dejavnosti obvestili Rdeči križ, civilno zaščito in občinske uprave," pove Milan Jakopovič, predsednik društva.
To število jim, kot pravi, omogoča, da se na vsak klic odzovejo takoj in nakup večinoma uredijo še isti dan. Mrežo prostovoljcev poskušajo razširiti tudi v druge kraje in svojo pomoč ponuditi tudi ostalim lokalnim koordinatorjem izvajanja pomoči. Jakopović pove, da so med prostovoljci ljudje različnih starosti in profilov, največ je mladih. "Seveda med njimi ni starejših, za katere je v tem času priporočljivo, da ostanejo doma. Vsakega odziva smo izjemno veseli in hvaležni za vsakogar, ki si želi nesebično pomagati drugim."
"Že štiri tedne nisem jedla juhice, ker nikamor ne smem"
Takšno izkušnjo ima tudi naš sogovornik. "Takoj po prvem srečanju sta oba starostnika želela, da ju vedno obiščem jaz," pove v smehu. "Zdaj, ko smo že 'stari znanci', me pokličeta enkrat na teden ali enkrat na štirinajst dni. Velikokrat me sprašujeta, kako naj se mi oddolžita, ponujata mi celo plačilo, ki ga seveda zavrnem. Ker gospod, ki mu pomagam, nikakor ni želel, da odidem praznih rok, mi je pred veliko nočjo podaril čokolado. Pa prosim, ne je vreči stran," mi je naročil. "Obljubil sem mu, da je ne bom, z veseljem sem jo pojedel," nasmejano pove 25-letnik in doda, da prav v teh dneh spet pričakuje njegov klic.
Kaj si ljudje običajno zaželijo iz trgovine? "Predvsem sadje in zelenjavo, pa jajca, razne sokove, tudi meso. Vsakdanje stvari. Gospa, ki ji pomagam, me je prosila, naj ji kupim zelenjavo in kos dobrega mesa, da si bo lahko po dolgem času skuhala domačo govejo juho. 'Že štiri tedne nisem jedla juhice, ker nikamor ne smem. Pa tako bi mi pasala,' mi je povedala. Takšne stvari se te dotaknejo. Zato je pomembno, da ne pozabimo na soljudi in jim podarimo del sebe. Še posebej v teh časih," pove prostovoljec.