Petra Lesjak Tušek
Nisem samo mlajša novinarka, ki si kdaj obleče krilo, ampak profesionalka, ki zahteva odgovore, ko pride na teren, pravi Sabina Zonta, novinarka medijev Siol.net in Planet TV. "Ne jemljejo te vedno tako resno, sploh starejši sogovorniki. Tudi sama sem večkrat slišala opazke, na primer zelo znanega slovenskega politika, ko sem prišla k njemu po izjavo, in je rekel, naj mu sedem v naročje. Imam tudi že vrstnike, ki so, mogoče ravno zato, ker so moški, hitreje napredovali in jim je bila pot malo lažja, kot je morda nam, ženskam," je v videu za informacijsko pisarno Evropskega parlamenta (EP) v Sloveniji ob izpostavljanju pomena vzpostavljanja enakosti med spoloma v medijih dejala novinarka medijev Siol.net in Planet TV Sabina Zonta. V tej izjavi pravzaprav strne bistvo, ki ga podkrepijo tudi aktualne raziskave: da je v družbi na sploh še vedno zakoreninjen slabšalni, pogosto seksističen in poniževalen odnos do žensk, da se morajo ženske, tudi novinarke, pri delu še vedno bolj dokazovati s profesionalnostjo, kot tudi, da karierni uspeh žensk še vedno terja precej večji angažma kot moških kolegov. EP poudarja nujnost doseganja enakosti med spoloma v več sferah družbenega in političnega življenja, tako tudi v medijih in v novinarskem poklicu, ter je na podlagi izsledkov raziskav o položaju žensk v medijih marca že pozval, naj države članice EU in mediji sprejmejo ukrepe, ki bodo okrepili vlogo žensk v medijih.
Pomembno je videti ženske kot strokovnjakinje
Novinarski poklic se sicer že vrsto let feminizira, kar ne nazadnje odražajo tudi podatki o deležu žensk, ki opravljajo novinarski poklic pri nas. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo lani v Sloveniji delovno aktivnih (zaposlenih in samozaposlenih) 2295 novinarjev, med njimi 1372 novinark (torej okoli 60 odstotkov žensk). Bolj kot zgolj goli številčni podatki pa je v širšem kontekstu pomembna struktura zaposlitev, ki ni v prid ženskemu spolu, saj ženske še vedno ne zasedajo (naj)višjih odločevalskih položajev, vsaj ne še v znatnejši meri.
Razlike v plači
Evropski inštitut za enakost spolov izpostavlja šest področij, pomembnih za enakovrednost žensk in moških v družbi: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje. Še vedno velja, da so ženske v povprečju slabše plačane od moških kolegov, tudi na primerljivih delovnih mestih. V kategoriji najbolj izobraženega kadra so razlike med povprečnimi bruto plačami v Sloveniji najvišje: v povprečju imajo moški z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo dobrih 20 odstotkov višjo povprečno bruto plačo od žensk.
Ne okolica, ženske so krivične do sebe
Hkrati pa so pomembna tudi stališča, ki izpostavljajo aktivno vlogo žensk kot posameznic, in ki tudi ponazarjajo, da spol vendarle ne igra več izključevalske vloge in da je tudi od žensk odvisno, ali bodo v aktivnih, angažiranih in ne v "žrtvenih" pozicijah. Tjaša Slokar Kos, direktorica in odgovorna urednica v družbi Pro Plus, poudari pomemben vidik: "Direktorska funkcija ni moška funkcija, je pa funkcija, ki zahteva bistveno več odločnosti, morda več agresivnosti od ženske." Za informacijsko pisarno EP je poudarila še: "Malo žensk na položajih je zato, ker ženske same sebe omejujejo, dajejo prostor drugim in ne sebi, ker imajo vedno v glavi, da morajo najprej poskrbeti za družino, da je družina prva in šele nato služba. Ne bi rekla, da je okolica krivična do žensk, ampak so ženske krivične do sebe. Potrebujejo več samozavesti in ko si bodo ženske upale, jih bo več na vodilnih položajih."
"Ženske potrebujejo več samozavesti - ko si bodo upale, jih bo več na položajih"
