Kot je dejal, je bil zakon "na svoj način zgodba o uspehu". Zvišanje števila čakajočih nad dopustno dobo pa je po analizi ministrstva neposredno povezano z drugačno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic.
Predstavniki ministrstva za zdravje so na današnji novinarski konferenci pojasnjevali učinke julija lani sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, po katerem so izvajalci zdravstvenih storitev v javni mreži dobili plačane vse opravljene zdravstvene storitve, tudi tiste nad rednim programom.
V minulih dneh so se v medijih namreč pojavile kritike, da omenjeni ukrep, označen tudi kot "zdravstveni eksperiment", ni bil uspešen. Minister za zdravje Bešič Loredan je danes poudaril, da zakona na ministrstvu niso nikoli opredeljevali na ta način. Z njim so, kot so dali vedeti ob nastopu vlade, želeli "stabilizirati sistem".
Skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo se je sicer povečalo, kar na ministrstvu razlagajo s spremenjeno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic. V primerjavi z obdobjem pred epidemijo covida-19 v zadnjih dveh letih namreč izdajo več napotnic s stopnjami nujnosti zelo hitro in hitro, kjer bi pacient do storitve skladno z zakonom moral priti najkasneje v sedmih oz. 21 dneh.
Če zakona ne bi sprejeli, bi zdravstveni sistem "v celoti podivjal"
Direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na ministrstvu Aleš Šabeder je predstavil nekaj trendov na področju izdajanja napotnic. Med drugim je izpostavil, da je bilo leta 2018 izdanih okoli 8000 napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro, v letošnjem letu pa naj bi jih bilo po projekcijah 87.000. Podobno je tudi pri stopnji nujnosti hitro. V letu 2018 je bilo takih napotnic 147.000, letos naj bi jih bilo 301.000. Ob tem je še poudaril, da število izdanih napotnic ni enako številu čakajočih pacientov.
Alenka Kotar z direktorata za digitalizacijo v zdravstvu je ob tem še izpostavila, da je v sistemu zelo veliko "plavajoči" napotnic, torej takih, ki jih pacient v zakonsko določnem roku ne uveljavi pri izvajalcu. Takih naj bi bilo več kot tri milijone.
Po opravljenih analizah na ministrstvu ocenjujejo, "da je interventni zakon na svoj način zgodba o uspehu". "Zato ker smo denar vložili v storitve, v dostopnost, v življenje pacientov in nikoli ni bilo rečeno s strani ministrstva, da bomo na ta račun drastično skrajšali čakalne dobe," je dejal Bešič Loredan. V pogovoru za STA je lani, tik preden so predlog zakona vložili v parlamentarni postopek, sicer izrazil pričakovanje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico.
V odgovoru na vprašanje, kdaj je prišlo do zasuka v razmišljanju, je Bešič Loredan pojasnil, da so lani računali na to, da bo priliv novo izdanih napotnic podoben tistemu iz leta 2019, torej še pred epidemijo covida-19. Če bi bil, bi se čakalne vrste skrajšale, je prepričan minister.
Če zakona ne bi sprejeli, bi zdravstveni sistem po oceni ministrstva in vlade "v celoti podivjal, čakalne dobe bi se močno podaljšale in dostopnost do zdravstvenih storitev bi bila še bistveno manjša, kot je bila pred covidom", je dejal minister.
Ob tem so se pokazale tudi nekatere anomalije. Kot je ugotavljal minister, so se mnogi v sistemu "znašli" in svoje delovanje "razumeli daleč proč od pacienta".
Vlada je tako minuli petek sprejela in v parlamentarni postopek poslala predlog novele zakona, s katero bi bilo še vedno omogočeno plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za izbrane storitve. Omenjene storitve bo na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje na predlog nabora zdravstvenih storitev, ki ga bo pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, določila vlada.