Zgodbe prosilcev za azil: Namesto spoštovanja deležni žaljivk

Več deset tujih delavcev, ki pri nas živijo kot prosilci za azil in so že del skupnosti, so se včeraj zbrali pred parlamentom in v okviru tiskovne konference s transparenti, denimo "Smo delavci, nismo kriminalci", "Tukaj delam, učim se slovensko, tukaj je moj dom, hočem ostati", "Deportacija ni integracija", jasno sporočali, da so Slovenijo vzeli za svojo državo in se ne strinjajo, da se jih izžene. Zahtevali so takojšnjo ustavitev vseh deportacij, pravico do dovoljenja za prebivanje za vse, ki delajo, in konec, kot so dejali, "rasističnega obravnavanja" policije in vlade. Ob tem pa tudi izrazili željo po dostojanstvu in spoštovanju.

Srečo našel v Sloveniji

Dva izmed tako imenovane iniciative prosilcev za azil sta tudi podrobneje orisala svojo zgodbo in zahteve. Adje Brou Romain, ki že od leta 2011 beži iz afriških držav, kjer je živel v strahu pred vlado Slonokoščene obale, je izjavil, da je bil vesel, ko je stopil na evropska tla, "na celino pravic, na celino, kjer so se rodile vse konvencije in organizacije za obrambo in zaščito človekovih pravic". Zato ga je zelo presenetilo ravnanje policije na hrvaški meji, kjer so ga razčlovečili. Prišel je v Slovenijo, kjer danes živi dobro in je srečen. Zato se ga je dotaknilo, ko je državo opustošila poplava. Ni ostal križem rok, temveč je mobiliziral druge begunce, da so pomagali ljudem, prizadetim v poplavi. Zdaj mu preti deportacija na Hrvaško. "Minister za notranje zadeve, spoštovane gospe in gospodje, želim, da me razumete in mi omogočite, da ostanem v Sloveniji," je zaključil svojo izjavo.

Kot kriminalci na begu

Arinze Bauldwin Anumuduihe iz Nigerije pa je pričel z besedami: "Predstavljajte si, kako bi se počutili, če bi svojo fotografijo videli v novicah z naslovom varnostna grožnja. To je realnost, v katero se migranti prebudimo vsak dan. Ne mine dan, da politiki, policija in mediji ne bi govorili o migrantski nevarnosti. Novinarji nas vsak dan fotografirajo, ko zapuščamo azilni dom, kot da smo živali v živalskem vrtu. Vsak dan nas nenehno ustavlja policija, kot da smo kriminalci na begu. Vse več ljudi nas nadleguje, kriči žaljivke in nam govori, naj gremo domov."

Ob tem je dodal, da so tisti, ki so po treh mesecih dobili delovno dovoljenje, sedaj v večini zaposleni, prispevajo k družbi in plačujejo davke. "Mi smo tisti, ki skrbimo za polne police v nakupovalnih središčih, mi smo tisti, ki čistimo javne prostore, mi smo tisti, ki pripravljamo in dostavljamo hrano, mi smo tisti, ki vzdržujemo hotele in restavracije. To delo z veseljem opravljamo, vendar, ali nam v zameno ne pripada nekaj osnovnega spoštovanja?" se je vprašal Anumuduihe in pripomnil, da so dobrodošli, da opravljajo najtežja dela za malo denarja, niso pa dobrodošli, da bi se v miru sprehajali po ulicah, sedeli na javnem mestu ali najemali stanovanje brez obsojanja.

Ko so državo prizadele katastrofalne poplave, so bili tudi med prvimi, ki so odšli v uničene vasi in pomagali pri čiščenju. Več tednov so prostovoljno opravljali najtežja dela in z domačini ustvarili globoke vezi, kar je tudi potrdila koordinatorica čistilnih del v Sneberjah Tina Hajdinjak. Toda, kot je nadaljeval Nigerijec, slovenska vlada si še vedno prizadeva, da bi številne od njih izgnala nazaj na Hrvaško. "Medtem ko si torej zastavljate vprašanje, kaj bomo storili, da bi preprečili prihod migrantov, bi se morda morali vprašati, kaj bomo storili, če nihče ne bo želel ostati," je pomenljivo zaključil Anumuduihe.

Brez jasne migrantske politike

Na kontradiktorno situacijo je tudi opozoril Miha Blažič iz Ambasade Rog. Kot je izpostavil, na eni strani vlada pravi, da potrebujemo delovno silo, in prosilci za azil so med prvimi prijeli za lopate, kjer so bila potrebna sanacijska dela. "Na drugi strani pa že več tednov vidimo neke vrste histerijo, kjer si jih obravnava kot varnostno tveganje, govori se o novih zakonskih omejitvah, govori se, da imamo migrantsko krizo, in kar je najbolj skrb vzbujajoče v tej situaciji, je to, da številni delavci prejemajo odločbe o deportaciji. Situacija je absurdna in kaže na to, da vlada nima nobene jasne politike glede migracij." Vlado zato pozivajo, da ustavi deportacije in da se vsem, ki delajo, omogoči, da ostanejo v državi. Po njegovih besedah delavci niso blago za uvoz in izvoz. So ljudje, ki imajo svoja življenja in zahtevajo dostojanstvo in spoštovanje.