Po dvomesečni prekinitvi zaradi novega koronavirusa so v okviru državnega presejalnega programa za raka dojke Dora junija povabili ženske na presejalno mamografijo. Nanjo so povabili ženske, ki so jim zaradi epidemije odpovedali termin slikanja, in še druge v starosti med 50. in 69. letom. V programu namreč pozovejo na presejalno mamografijo vse ženske v tem starostnem obdobju v Sloveniji na vsaki dve leti. Tokratnemu povabilu se je odzvalo skoraj 75 odstotkov vseh povabljenih žensk, kar je na ravni udeležbe pred epidemijo. Ali zapisano v številkah: skupno so povabili 12.572 žensk, slikanih pa jih je bilo 9388. Najbolje so se odzvale ženske, ki so presejalno mamografijo opravile v izolski, novogoriški in ptujski splošni bolnišnici ter v UKC Maribor in zdravstvenem domu Maribor. Takih je bilo med 75 in 80 odstotki. Nekoliko nižja je bila udeležba v ljubljanski regiji, 73-odstotna.
Epidemiologinja v programu Dora dr. Katja Jarm pojasni, da so od vseh slikanih žensk v juniju zaradi sumljivih sprememb na mamografskih slikah povabili na dodatne diagnostične obravnave 340 žensk. Pri tistih, ki so opravile v juniju dodatne obravnave, so odkrili raka dojk pri okoli 60. Številka še ni dokončna, ker so nekatere ženske še v obravnavi.
Zadovoljni z odzivom
Vodja programa Dora dr. Maksimiljan Kadivec je z odzivom žensk zelo zadovoljen. "Z dodatnimi ukrepi v poostrenih epidemioloških razmerah skrbimo za varno obravnavo žensk in za varno delo naših sodelavcev. Veseli nas, da nam ženske zaupajo in se odzivajo na naša vabila. Priporočamo jim, da zaradi morebitnega strahu pred virusom ne opustijo možnosti zgodnjega odkrivanja raka dojk. Pomembno je, da se ženske udeležijo presejalne mamografije brez znakov akutne okužbe dihal oziroma drugih prehladnih obolenj," še doda Kadivec.
Presejalna mamografija je dokazano danes najbolj zanesljiva in natančna metoda za odkrivanje začetnih rakavih sprememb v dojkah, ko še ni vidnih ali tipnih znakov bolezni. Kadivec pojasni, da pri je majhnih rakih - manjših od enega centimetra -, ko bolezen še ni napredovala, zdravljenje lahko bolj uspešno, prav tako je pogosto manj obsežno, kar omogoča hitrejše okrevanje in boljšo kakovost življenja bolnic. Za doseganje ključnega cilja programa, to je zmanjševanje umrljivosti za rakom dojk do 30 odstotkov, je pomembno, da se presejalni program izvaja na ravni celotne države in da se slikanja dojk redno udeleži 70 odstotkov žensk ali več. Analiza za obdobje 2012–2016, ki so jo pripravili v Registru raka Republike Slovenije, je pokazala, da 99,6 odstotka žensk, ki jim odkrijejo raka dojk v programu Dora, živi pet let po diagnosticiranju bolezni, kar z optimizmom nakazuje uresničevanje cilja programa.
Najpogostejši rak pri ženskah
Katja Jarm pojasni, da v povprečju na leto za rakom dojk zboli več kot 1300 bolnic in bolnikov. V letu 2016 je na novo zbolelo za rakom dojk 1386 žensk in 14 moških. Pri ženskah je rak dojk najpogostejši rak, okoli 80 odstotkov jih zboli po 50. letu. Rak dojk predstavlja približno deset odstotkov vseh primerov raka v Sloveniji. Pred njim so v skupnih številkah rak prostate, rak pljuč ter rak debelega črevesja in danke.
Premalo ozaveščene o pomenu samopregleda
Predsednica Slovenskega združenje za boj proti raku dojk Europa Donna Tanja Španić pa izpostavi, da je redno in pravilno samopregledovanje dojk ključno za odkrivanje zgodnjih sprememb v dojkah in na njih. Dojke si je treba natančno pregledati med 7. in 10. dnevom po začetku menstruacije oziroma na izbrani dan v mesecu, če ženska menstruacije nima. Če ženska na to pozabi, je na voljo brezplačna aplikacija, imenovana BreastTest, ki s pomočjo opomnika in slikovnega prikaza postopka po korakih pomaga pri rednem in pravilnem izvajanju samopregleda. Do sedaj si je aplikacijo, ki so jo razvili pri nas, naložilo okoli pet tisoč Slovenk, a po mnenju Španićeve so ženske premalo ozaveščene o pomenu samopregleda in jim to še vedno ni postala rutina.
"Ženska lahko zboli tudi v mladosti. Sama sem si pri 26 letih zatipala bulico, ki je bila sprva benigne narave. A si je takrat nisem dala odstraniti. Čez eno leto se je spremenila v maligno tvorbo. Sledile so kemoterapije, operacije, obsevanja, zaradi česar sem bila dve leti in pol na bolniškem."
Tanja Španić še poudari, da bi ženske morale začeti samopregledovanje dojk že po srednji šoli in ga nadaljevati do konca življenja, ob dopolnitvi 50. leta pa se še odzvati vabilu na presejalni test. Kakor Kadivec tudi ona opozori ženske, naj se ob zatipanju kakršnekoli spremembe v dojki odpravijo k zdravniku, četudi veljajo ukrepi zaradi covida-19. "Rak ne izbira, njemu je vseeno, ali je epidemija ali ni," sklene Tanja Španić.