Znižanje davka na dodano vrednost samo po sebi ne prinese znižanja cen

V več državah v Evropi razmišljajo, da bi gospodarsko rast po krizi, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa, spodbudile tudi z začasnim znižanjem stopnje davka na dodano vrednost (DDV). Prepričane so, da bodo tako spodbudile potrošnjo. Nemčija bo DDV s tem namenom za pol leta začasno znižala s 1. julijem, v Italiji in Združenem kraljestvu o tem ukrepu resno razmišljajo. V Sloveniji glede na stališče ministrstva za finance začasnega znižanja DDV ni pričakovati.
Pojasnili so nam, da prihodki iz naslova DDV predstavljajo najpomembnejši vir prihodkov državnega proračuna. V letu 2019 so znašali 3,9 milijarde evrov. Vsaka sprememba tega davka, kamor sodi tudi spreminjanje stopnje, lahko ogrozi stabilnost tega vira in s tem tudi stabilnost javnih financ. "V času, ko javnofinančni prihodki ne zadoščajo za kritje javnofinančnih izdatkov, je še posebno pomembno, da se k vsaki spremembi pristopa zelo preudarno," so nam razložili na ministrstvu za finance.

Cena knjig se ni znižala

Vlada se po njihovih besedah zaveda, da bo treba v prihodnje pripraviti dodatne ukrepe. Največji izziv bo izvajanje reform v smeri, da bomo ustvarili pogoje ter fiskalni prostor za oživitev in krepitev odpornosti gospodarstva na prihodnje šoke. V okviru tega pa je pomembno tudi racionalno in odgovorno oblikovanje ukrepov na davčnem področju. To potrjuje tudi ocena, da bi znižanje zgolj standardne stopnje DDV za eno odstotno točko (to je z 22 odstotkov na 21 odstotkov) pomenilo znižanje prihodkov državnega proračuna za okoli 130 milijonov evrov letno.
Na ministrstvu za finance opozarjajo, da znižanje stopenj DDV samo po sebi ne pomeni nižjih drobnoprodajnih cen. To se je izkazalo tudi ob zadnjih spremembah, vezanih na znižanje stopnje DDV za knjige (z 9,5 odstotka na 5 odstotkov). Na ministrstvu so analizirali gibanje drobnoprodajnih cen knjig po spremembi in na osnovi vzorca ugotovili, da se pri 86 odstotkih knjig ni spremenila drobnoprodajna cena, pri šestih odstotkih knjig so se drobnoprodajne cene znižale, drobnoprodajna cena osmih odstotkov knjig pa se je po znižanju DDV zvišala.
Podobne so po besedah ministrstva za finance tudi izkušnje ob znižanju stopenj DDV na frizerske storitve v letu 2010. To potrjuje, da znižanje stopenj DDV samo po sebi ne pomeni, da bi se znižale tudi cene. "Lahko se zgodi, da drobnoprodajne cene ostanejo nespremenjene, trgovci pa tako povečajo prodajno maržo. Če se to zgodi, je tako zastavljen ukrep povsem neučinkovit za spodbujanje potrošnje, ustvarja pa velik primanjkljaj v državni blagajni," pravijo na ministrstvu za finance.

Kdo so zmagovalci znižanj DDV

Youssef Benzarti, profesor ekonomije na Kalifornijski univerzi, in Dorian Carloni, analitik za področje proračuna v ameriškem kongresu, sta po besedah Ferdinanda Giugliana, kolumnista agencije Bloomberg, podrobno analizirala veliko znižanje stopnje DDV (z 19,6 odstotka na 5,5 odstotka) v restavracijah v Franciji leta 2009, po izbruhu finančne krize. Ugotovila sta, da potrošniki niso bili tisti, ki so od tega znižanja imeli največ koristi. Največ koristi so imeli lastniki restavracij. V mesecu dni po znižanju stopnje DDV so cene obrokov znižali za 1,4 odstotka, potem pa v prihodnjih dveh letih in pol skoraj nič več. Benzarti in Carloni sta izračunala, da so lastniki restavracij pospravili 41 odstotkov ekonomskih koristi, potrošniki pa 19 odstotkov. Na zaposlene v restavracijah je v obliki višjih plač odpadlo 25 odstotkov ekonomskih koristi od znižanja stopnje DDV, prestali delež koristi so imeli dobavitelji restavracijam.

Zakaj omejen učinek

Kolumnist Giugliano enako kot slovensko ministrstvo za finance tudi ugotavlja, da je znižanje stopnje DDV zelo drago. Nemško znižanje, ki bo trajalo pol leta, od začetka julija do konca decembra, bo predvidoma stalo 20 milijard evrov v obliki zmanjšanja prihodkov proračuna. V Italiji bi se v primeru znižanja stopnje DDV, ki znaša 22 odstotkov, za eno odstotno točko na leto v proračun nateklo od 4 do 4,5 milijarde evrov manj. V Veliki Britaniji bi vsako znižanje stopnje DDV za odstotno točko stalo približno sedem milijard funtov.
V Nemčiji bodo osnovno stopnjo DDV s 1. julijem do konca leta znižali z 19 na 16 odstotkov, znižano stopnjo pa s 7 na 5 odstotkov. Po poročanju časopisa Handelsblatt ekonomisti niso prepričani, da bo to znižanje spodbudilo potrošnjo. Lars Feld, vodja skupine modrecev, pravi, da začasno znižanje stopnje DDV lahko potrošnikom koristi le, če se njegov učinek prenese na cene. Empirične raziskave tega prenosa niso potrdile. Feld je tudi prepričan, da ljudje zdaj manj hodijo v trgovine predvsem zato, ker se bojijo okužbe, ne zato, ker za nakupe nimajo dovolj denarja. Zaradi tega pričakuje omejen učinek ukrepa za znižanje stopnje DDV. Vedeti je tudi treba, da znižanje cen pomeni za podjetja velik administrativni napor, stroški za prilagajanje sistema obračunavanja DDV so precej visoki. Lars Feld kot primer, kjer začasno znižanje stopnje DDV ni prineslo želenega učinka, navaja znižanje v Združenem kraljestvu s 17,5 odstotka na 15 odstotkov od začetka decembra 2008 do konca decembra 2009. Študije so pokazale, da se je le 50 do 75 odstotkov koristi od tega znižanja odrazilo v nižjih cenah. Po vnovičnem zvišanju DDV se je potrošnja občutno znižala.