Znižanje energetske inflacije in upočasnitev osnovne inflacije

Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je v današnji izjavi pojasnil odločitev denarne seje Sveta Evropske centralne banke (ECB), ki je na povabilo Banke Slovenije potekala na Brdu pri Kranju, in odločitev, da guvernerji po dveh znižanjih, junija in septembra, ključne obrestne mere ponovno znižajo za 25 bazičnih točk. "Naše odločitve bodo še naprej zagotavljale ustrezno naravnanost denarne politike, z namenom doseganja pravočasnega povratka inflacije k 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju. Ob tem pa naši nadaljnji koraki ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter moči učinkovanja naših ukrepov. To pomeni, da se ne zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer, ampak bomo o njihovi višini odločali na vsaki seji posebej," je zapisal Vasle.

Strinjal se je, da so pokazatelji ekonomske aktivnosti nekoliko šibkejši od pričakovanj, saj je kazalnik PMI za evrsko območje septembra z vrednostjo 49,6 prvič po februarju prešel v območje krčenja, kar odraža nadaljevanje upadanja aktivnosti v predelovalnih dejavnostih in upočasnjeno rast v storitvenih dejavnostih. Na trgu dela pa so razvidni znaki postopnega umirjanja povpraševanja po delovni sili, a brezposelnost ob povišani rasti stroškov dela ostaja zgodovinsko nizka.

"Ob tem se zniževanje inflacije v evrskem območju nadaljuje. Inflacija se je septembra še znižala za 0,5 odstotne točke na 1,7 odstotka, kar odraža močno znižanje energetske inflacije in rahlo upočasnitev osnovne inflacije. Slednja je bila septembra 2,7- odstotna, pri čemer jo na povišanih ravneh še naprej vzdržuje visoka, 3,9- odstotna, storitvena inflacija. Pričakujemo, da se bo inflacija v preostanku leta znova začasno zvišala in se nato tekom prihodnjega leta ponovno vrnila k cilju," v izjavi še pojasnjuje guverner Banke Slovenije.

Dodaja še, da so se donosnosti evrskih državnih obveznic kratkih ročnostih znižale, saj zaradi nadaljnjih znakov upočasnjevanja gospodarske aktivnosti evrskega območja tržni udeleženci pričakujejo nekoliko hitrejše zniževanje ključnih obrestnih mer ECB. Ob še vedno nekoliko povečani volatilnosti so evropski delniški indeksi porasli. Premije za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic zasebnega sektorja, so nekoliko upadle. Razmere na finančnih trgih tako ostajajo podporne za učinkovito delovanje transmisije denarne politike, še meni guverner Boštjan Vasle.