Župani bi za dvajset odstotkov višje plače

"Od leta 2008 se funkcionarjem uvrstitev v plačne razrede ni spremenila. Edini dodatek, do katerega smo upravičeni, je dodatek za delovno dobo. Napredovanj - razen sodnikov in državnih tožilcev - nimamo. Delovne uspešnosti ne moremo dobiti," so besede, s katerimi je pred dnevi minister za javno upravo Boštjan Koritnik nagovoril zbrane župane na srečanju s člani vlade.

Enostavno bo zmanjkalo entuziastov

​Da je prav na tem srečanju minister izpostavil nujo po izboljšanju funkcionarskih plač, ki da je ni treba opraviti zaradi sedanjih funkcionarjev, temveč tistih, ki pridejo, ni naključje. Že pred meseci je 184 županov v pismu predsednika vlade Janeza Janšo in ministra Koritnika pozvalo, naj se odpravijo funkcionarska plačna nesorazmerja. Da je ta nujno odpraviti, jim je na tem istem srečanju pritrdil tudi premier, rekoč, da bo kvaliteta vodenja na državni in lokalni ravni v naslednjem desetletju padla, če plač ne bodo popravili, "saj bo enostavno zmanjkalo entuziastov", ki bi bili pripravljeni prevzeti vodilne položaje v javnem sektorju. Obenem jim je nakazal, da gre za občutljivo vprašanje, zato je tudi zaradi bližine volitev vprašljiva zadostna politična podpora.

Ideja o dvigu plač funkcionarjem ni od včeraj. Še zlasti so jo začeli izpostavljati po odpravi plačnih nesorazmerjih v javnem sektorju, pred dvema letoma. Ko ni bilo tako redko, da so zaradi različnih napredovanj in dodatkov nekateri javni uslužbenci začeli po plači prekašati predstojnika institucije. Takrat je tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, da bi se izognil nadaljnji negativni kadrovski selekciji, predstavil dve projekciji za odpravo nesorazmerij. Namesto dosedanjih 65 plačnih razredov bi po prvi različici plačno lestvico raztegnili do 70. plačnega razreda, po drugi do 75.

Branimir Štrukelj: Kaj pa drugi problemi na plačni lestvici?

​Glede na to, da en plačni razred pomeni za štiri odstotke višjo plačo, bi to za funkcionarje pomenilo od 20 do 40 odstotkov višje osnovne bruto plače. Temu je naklonjen tudi župan Podčetrtka in predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja. "Nihče si ne upa povedati na glas, a županom bi bilo treba dvigniti plačo za pet plačnih razredov oziroma 20 odstotkov. Naše delo je močno podcenjeno. Delati moramo za vikende in praznike, a tega nihče ne vidi in ne ceni," pravi Misja in opozori, da imajo številni v občinskih upravah pa tudi direktorji javnih zavodov občutno višje plače kot župani, kar se mu ne zdi prav.

Da je povsem nesprejemljivo dvigovati funkcionarske plače, dokler se ne odpravi težave najslabše plačanih v javnem sektorju, ki zasedajo spodnjo tretjino plačne lestvice, pa odgovarja vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Ne nasprotujemo temu, da se uredijo tudi funkcionarske plače, a le pod pogojem, da se odpravijo tudi drugi problemi na plačni lestvici. Imamo velik del javnih uslužbencev, ki ne glede na vrsto izobrazbe in zahtevnost dela komaj dosežejo minimalno plačo. Zgolj reševanje elite zato ne pride v poštev."

Predvolilno "podkupovanje"

​Tudi v nekaterih poslanskih skupinah, ki so odgovorila na naša vprašanja, so proti parcialnemu reševanju plač. Ob tem pa, tako kot v LMŠ, opozarjajo, da je čas finančne in s tem socialne negotovosti skrajno neprimeren za urejanje funkcionarskih plač. "Bo pa to vprašanje zaradi porušenih razmerij med plačami funkcionarjev in javnih uslužbencev treba urediti, vendar - kot samo vztrajali že v času vlade Marjana Šarca - v okviru sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju in ne ločeno in parcialno. Tedaj bo tudi čas za vprašanje, ali in do kod dvigniti plačno lestvico. Potrebno bo široko usklajevanje - tudi s funkcionarji, ne pa naglo mešetarjenje z všečnimi rešitvami, ki so bolj kot rešitve predvolilno 'podkupovanje'," so zapisali.

​Da se je treba sprememb plačnega sistema lotiti celovito in z vključitvijo vseh deležnikov, pravijo tudi v SD. Podobno razmišljajo v poslanski skupini Nepovezanih, kjer obljube županom po dvigu plač razumejo kot "predvolilno kupovanje naklonjenosti ozke interesne skupine". V Levici dvigu funkcionarskih plač nasprotujejo. Vidijo ga kot še en ukrep, ki je pisan na kožo najbolje plačanim. V SAB so v težkih časih naklonjeni le dvigovanju plač tistim, ki so na robu preživetja, medtem ko v SNS ocenjujejo, da je treba dvigniti plače vsem funkcionarjem in tako odpraviti plačne anomalije med njimi. Veliko bolj so zadržani v SMC in Desusu, kjer se bodo do predloga opredelili, ko in če bo ta vložen v zakonodajni postopek.