Zvečer smo bolj brezskrbni

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zgodnja jutra so lahko najlepša. Foto: PROFIMEDIA
Profimedia

Jutro je pametnejše od večera, pravi ljudski pregovor. Res je! Zvečer smo pogosteje bolj brezskrbni, kot da je za tisti dan vse za nami, pred sabo imamo le zaslužen počitek, saj smo čez dan nekaj naredili. Zjutraj pa je še vse pred nami. Odvisno do tega, ali se začne nov delovni dan ali morda dopust, ko ne bomo pod pritiskom, da mora biti delo opravljeno.

A vendarle je jutro treznejši del dneva. Nas nekoliko strezni tudi jutranji hlad? Ste kdaj razmišljali, kateri del dneva vam je ljubši? Ima tako razmišljanje sploh smisel? Kaj od tega, kar razmišljamo, pa ima smisel, kajti razmišljamo o marsičem? Kadar smo v težavah, se nam po glavi motajo samo misli o tem, kako jih bomo rešili. Nimamo prav dosti posluha za idilične jutranje meglice ali blagozvočno ptičje petje. Prav o ptičih so mnenja lahko zelo različna. Nič nimam proti, če me zjutraj zbudi ptičje petje, celo všeč mi je. Če je to krakanje vran, me ne prevevajo ravno estetski užitki, kosovo požvižgavanje pa že nekaj zaleže. Ali cvrčanje šmarnice. Poznam pa ljudi, ki jim gre jutranje ptičje petje na živce, ker jih prezgodaj zbudi. No, tudi oni pridejo na vrsto tam od sredine julija do zgodnje pomladi, ko ptiči ne trošijo svoje energije po nepotrebnem za petje, saj nima smisla osvajati samic, saj se morebitni mladiči ne bi mogli pravočasno razviti. Živali živijo racionalno, ne tratijo energije kot ljudje.

A če je jutro treznejši del dneva, je vseeno lahko lepo. Za nekatere je to najlepši del. Če ste dovolj zgodnji, lahko užijete dnevno dozo miru in spokoja, ko ljudje še ne hitimo vsevprek. Ko spomladi premaknemo naš čas za eno uro naprej, se dan začne kasneje, kot se je v starih časih oziroma po sončnem času. Koncem maja in nato junija, ko je dan najdaljši, se začne svitati okoli četrte ure. V povestih iz nekdanjega kmečkega življenja so za košnjo vstajali ob svitu. Takrat je bilo to ob treh zjutraj! Kdo bi imel tako zgodaj oči za lepote jutra? Za nas je to skoraj sredi noči. Večinoma vstajamo pozneje, jutranji del dneva, vsaj poleti, običajno prespimo. Ne vstanemo v jutro, ampak že v dan. In tega si zvečer podaljšujemo z električno svetlobo.

Po svoje smo res čudni. Premikamo uro zaradi prihranka energije, ne izkoristimo pa dnevne svetlobe, ampak smo svoje življenje in bioritem premaknili, da porabimo več energije v večernih urah. Kje je logika? Če bi vstajali bolj zgodaj in tudi bolj zgodaj hodili spat, bi se na tak bioritem navadili. Čeprav smo bitja sonca in dnevne svetlobe, smo postali bolj nočni ptiči. Ali pa nočni metulji, ampak tega izraza za to ne uporabljamo, ne?

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta