Anglija in Španija za evropski naslov: Razmerja moči so se spremenila, a pot še ni končana

Marko Kovačevič Marko Kovačevič
13.07.2024 06:25

Anglija prvič ali Španija četrtič? Nedeljski večer v Berlinu bo okronal nove evropske prvake.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kritikov še ni povsem utišal, se je pa Gareth Southgate z Anglijo prebil do finala. 
Reuters

Le še zadnje dejanje, pa se bo zaključilo druženje najboljših nogometnih reprezentanc v Evropi. Na turnirju, ki ga je s prebojem v osmino finala zaznamovala tudi Slovenija, sta ostala le še dve kandidatki za naslov. Anglija in Španija se bosta v nedeljo ob 21. uri v Berlinu udarili v velikem finalu Eura 2024.

Stavnice niso več za Angleže

Gareth Southgate bo drugič zapored vodil Anglijo v finalu. Pred tremi leti so trije levi v Londonu po streljanju kazenskih udarcev padli pred Italijo, a zdaj so izkušenejši. Selektor je bil na udaru kritik, angleški novinarji so ga obstreljevali z ostrimi vprašanji, ko reprezentanca ni blestela, oglasili so se tudi navijači. Ne le z žvižgi, po tekmi proti Sloveniji, ki se je v Kölnu končala brez zadetkov, so proti njemu poleteli tudi plastični kozarci. A njegov delodajalec meni drugače. Angleška nogometna zveza želi, da Southgate ostane na klopi izbrane vrste ne glede na razplet nedeljskega finala. Rezultati so pač na njegovi strani, igralci iz domovine nogometa so v Nemčiji postali specialisti za napete zaključke. Proti Slovaški so v osmini finala izenačenje ulovili globoko v sodnikovem podaljšku, nato pa po dodatnih 30 minutah le napredovali. V četrtfinalu proti Švici so bili natančnejši v streljanju enajstmetrovk, v polfinalu proti Španiji je odločil gol Ollieja Watkinsa v 91. minuti. Pokazali so dovolj, da je lahko Southgate zaplesal pred tribuno z angleškimi navijači. Večkrat.

Jude Bellingham lahko naslovu klubskega evropskega prvaka z Realom doda še reprezentančnega. 
Reuters

Da bi tisti napev o nogometu, ki se vrača domov, končno dobil potrditev na velikem turnirju, mu manjka še zadnji korak. Moštvo z Judom Bellinghamom, Harryjem Kanom, Philom Fodnom in drugimi asi, ki jim portal Transfermarkt pripisuje več kot 1,5-milijardno tržno vrednost, je bilo pred poletjem v Nemčiji prvi favorit za naslov. Od takrat so se razmerja moči nekoliko spremenila, a Angleži so se prebili do finala. Sploh prvič na velikem tekmovanju, ki se ni zaključilo pri njih doma. Stavnice zdaj v vlogo favorita postavljajo Španijo, ki lahko postane najuspešnejša reprezentanca v zgodovini evropskih prvenstev. Tri naslove, toliko kot (Zahodna) Nemčija, že ima. Pred šestimi desetletji je v finalu v Madridu premagala Sovjetsko zvezo, leta 2008 na Dunaju Nemčijo, štiri leta kasneje v Kijevu Italijo. Ko se je prebila do zadnje stopničke, ji je spodletelo le leta 1984, ko je bila v Parizu boljša Francija. 

Iz Slovenije na veliki oder

S formo iz Eura 2024 se je močno približala rekordnemu četrtemu naslovu. Nogometaši pod taktirko selektorja Luisa de la Fuenteja, ki je pred tremi leti vodil selekcijo do 21 let na EP v Sloveniji, so se do finala prebili s popolnim izkupičkom. Na šestih tekmah so prav tolikokrat zmagali. V skupini B so v družbi Hrvaške, Italije in Albanije brez praske osvojili prvo mesto, v osmini finala gladko, s 4:1, preskočili Gruzijo, v četrtfinalu po podaljšku razblinili nemške sanje o naslovu na domačih tleh, v polfinalu pa preskočili še Francijo. Še močnejša kot v torek v Münchnu bo furija v Berlinu, saj se po odsluženi kazni zaradi kartonov v kader vračata branilca Dani Carvajal in Robin Le Normand. V prvi enajsterici bosta najbrž zamenjala veterana Nacha in Jesusa Navasa, edinega člana aktualne reprezentance, ki je bil zraven že, ko je Španija zadnjič dvignila pokal za evropske prvake.

Luis de la Fuente je na šestih tekmah Španijo odpeljal do prav toliko zmag. 
EPA

Na tribuni bo sicer ostal Pedri, ki ga je z ostrim štartom že v osmi minuti četrtfinala ustavil Nemec Toni Kroos, a za poškodovanega zvezdnika Barcelone ima Španija več kot dostojno zamenjavo. Dani Olmo, nekdanji član zagrebškega Dinama, zdaj soigralec Benjamina Šeška in Kevina Kampla pri Leipzigu, je odlično izkoristil svojo priložnost. S tremi goli je prvi strelec Španije, v finalu se bo s Kanom udaril še za krono najboljšega strelca turnirja. Če ne Španec ne Anglež ne bosta natančna, si bosta zlati čevelj razdelila z Nizozemcem Codyjem Gakpojem, Nemcem Jamalom Musialo, Gruzijcem Georgesom Mikautadzejem in Slovakom Ivanom Schranzem.

Lamine Yamal in Dani Olmo bosta prvi orožji Španije v napadu. 
Reuters

Močno orožje v napadu je Španija dobila z Laminom Yamalom. Krilni napadalec Barcelone, ki bo dan pred finalom dopolnil 17 let, se je uveljavil kot nepogrešljiv del udarne postave, proti Franciji si je (z golom) zaslužil nagrado za najboljšega igralca tekme in le še potrdil, kar je dokazoval že v klubskem dresu – nogomet na najvišji ravni je dobil novega zvezdnika. Tudi izkušeni napadalec Alvaro Morata, ki ga je po tekmi proti Franciji med lovom na navijača podrl varnostnik, naj bi bil pripravljen za finale. Španija bo imela dovolj orožij, a svoje adute ima tudi Anglija. Naj se spektakel začne!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta