Boston Celtics so prvaki lige NBA: Dolga gradnja temeljev za ekspresne zmage

Osem let, od izbora Jaylena Browna na naboru lige NBA 2016 in takratnega prihoda veterana Ala Horforda, je Boston gradil šampionsko moštvo. V tem času je sezono štirikrat (2017, 2018, 2020, 2023) zaključil v konferenčnem finalu, letos po 2022 je še drugič nastopil v finalu. In končno zabeležil prvo zvezdico te generacije, sicer pa že rekordno 18. za klub. Jaylen Brown je prejel nagrado za najkoristnejšega (MVP) košarkarja finala, poimenovano prav po legendi kluba Billu Russllu, potem ko si je že v konferenčnem finalu zagotovil trofejo še ene klubske ikone Larryja Birda, čigar ime označuje nagrado MVP finala vzhodne konference.

Ja, po zaslugi bogate zgodovine ima Boston celo plejado slovitih imen, zdaj mednje spadajo tudi Jaylen Brown, Jayson Tatum, Jrue Holiday, Derrick White, Al Horford in Kristaps Porzingis, jedro ekipe, ki je bila že v rednem delu sezone z izkupičkom 64 zmag in 18 porazov daleč najboljša med vsemi, tudi v končnici pa nasprotnikom ni pustila niti trohice možnosti - v štirih bojih na štiri zmage je le trem ekipam prepustila po eno samo, samcato. Miami (4:1) se je mučil s poškodbami, Cleveland (4:1) enostavno ni imel dovolj orožij, Indiana (4:0) je presenetila že s prebojem do konferenčnega finala, podobno je v finalu veljalo za Dallas (4:1), ki je z izjemo dobljene četrte tekme na vseh ostalih v zaključkih vselej zaostajal.

Tako je bilo torej tudi na zadnji peti tekmi (106:88), kjer je Boston z uvodnih 9:2 takoj pokazal, da z njim ne bo šale. Sredi druge četrtine je bilo že 15 točk naskoka, ob polčasu 21. Več ali manj podobno prednost so kelti obdržali skozi celotni drugi del igre, s čimer so navijačem omogočili, da so že med tekmo rajali, rezervistom pa, da so v zadnjih minutah občutili slast igranja v finalu. "To je bila popolna ekipna predstava. Svojo nagrado za MVP-ja delim s svojimi brati in predvsem Jaysonom Tatumom," je bil ob koncu ponosen nagrajeni Jaylen Brown, čigar napadalni učinek v finalni seriji (20,8 točke na tekmo, 5,4 skoka, 5 podaj) je bil sicer nižji od Tatumovega (22,2 točke na tekmo, 7,8 skoka, 7,2 podaje), a je tehtnico ob podelitvi nagrade v njegovo korist prevesila izjemna obramba na Dončiću: "Pogovarjali smo se, kdo bo pokrival Dončića na peti tekmi. Ni bilo dvoma, trener je zaupal meni. Nisem dovolil, da bi se znova razigral." In Dončić se res ni, dokler ni bilo že prepozno: večji del od svojih 28 točk je dosegel v zadnji četrtini, ko je bilo že vse odločeno, in to ob metu 12/25 iz igre oziroma 2/9 za tri točke.

Pa ni bil le duet "The Jays", kakršen vzdevek zaradi podobnosti v imenih krasi Jaysona Tatuma, ki je na peti tekmi z 31 točkami izenačil svoj osebni rekord, in Jaylena Browna, ki je dodal 21 točk, zaslužen za zaključno slavje. Jrue Holiday in Derrick White sta ob svoji že znameniti obrambi skupno dodala še 29 točk in celo 19 skokov, kar je impresiven podatek, glede na to, da gre za branilca. 38-letni center Al Horford je za prvi šampionski prstan po 17 sezonah in 186 tekmah končnice skoraj dodal dvojnega dvojčka (9 točk in 9 skokov), Kristaps Porzingis je kljub poškodbi z menjavami Horfordu omogočil nekaj počitka, rezervist Sam Hauser je dodal par trojk, Payton Pritchard še drugič v finalu eno s polovice igrišča ob zvoku sirene, ki je naznanila polčas. "Ta naslov mi pomeni cel svet. Vsi potrebujemo drug drugega. To je ekipni šport in šli smo skozi številne vzpone in padce. To lovoriko smo si zaslužili," se je veselil Jayson Tatum, objemal sina, lovoriko, se polival s šampanjcem ... Skupaj z Brownom sta odigrala kar 107 tekem končnice, da sta končno prišla do lovorike Larryja O'Briena.

In to v kakšnem slogu! Letošnji Boston je v rednem delu v povprečju zmagoval z razliko 11,3 točke na tekmo, v končnici s prednostjo 8,1 točke na tekmo, skupno pa je v letošnji sezoni na 101 tekmi dosegel 1084 točk več od tekmecev, kar ga uvršča na četrto mesto najbolj dominantnih ekip v zgodovini lige.