(FOTO) Neprepoznavni Slovenci prejeli islandsko klofuto in si priprli četrtfinalna vrata

Potem, ko so se slovenski rokometaši z zmagama nad Kubo in Zelenortskimi otoki dodobra ogreli, je v ponedeljek zvečer prišel čas za prvi pravi test. Izbrance Uroša Zormana je čakala Islandija, s katero imajo naši že kar nekaj izkušenj. Da je v igri prvo mesto v skupini G, kar prinaša precej boljše izhodišče v glavnem delu turnirja, se je videlo od prvega sodniškega žvižga. Tako Slovenci kot Islandci so se krčevito borili za vsako žogo, vseskozi na meji prekrška, a precej bolje so jo odnesli rokometaši iz severa Evrope. Slovenci so prvi gol dosegli šele v peti minuti, napake so delali predvsem v napadu, blesteli niso niti v obrambi, Islandci pa so vse to s pridom izkoriščali in si hitro priigrali prednost treh zadetkov. A to je bil samo začetek ...

V prid temu, da Slovencem igra ni stekla po željah, govori tudi hitra minuta odmora selektorja Zormana, ki jo vzel že v prvi tretjini polčasa. Po njej se je krivulja učinkovitosti res nekoliko dvignila, a ne za dolgo in ne pretirano. Islandija je še naprej napake naših s pridom spreminjala v zadetke, poleg vsega pa je v vratih imela še izjemnega Viktorja Hallgrímssona. Soigralec Mihe Zarabca pri poljski Wisli je svoja vrata povsem zaklenil. Islandcem je šlo vse kot po maslu, igrali so kot v transu, Slovenci pa so še naprej živeli kot v nočni mori. V 21. minuti so po delnem izidu 6:0 zaostajali že za sedem golov. V tistih trenutkih jim ni pomagalo niti približno tri tisoč navijačev, kolikor se jih je zbralo v zagrebški areni.

Do konca prvega polčasa jim ni uspelo bistveno zmanjšati zaostanka, na odmor so odšli z minus šest (14:8). Preveč je bilo tehničnih napak in lahkih islandskih zadetkov, obramba je bila premalo kompaktna, napad premalo kolektiven, a tudi ko so naši prebili islandsko obrambo, (pre)večkrat ni šlo mimo njihovega vratarja, ki se je v prvih 30 minutah izkazal s kar 56-odstotno uspešnostjo. Ta je svoje izjemno delo nadaljeval v drugem delu. Branil je vse, tudi stoodstotne priložnosti in strele s črte sedmih metrov. Slovencem se je videlo, da so zaradi njega v napadu delovali previdneje in da so se redkeje kot sicer odločali za strele proti golu. Naši so sicer igro v obrambi nekoliko izboljšali, a v napadu so ostali neprepoznavni. Tudi, ko je Urban Lesjak vknjižil kakšno odlično obrambo, jih val evforije ni ponesel. Preveč so bili rezervirani in brez pravih idej. Ni bilo igralca, ki bi povlekel slovenski voz naprej, videlo se je tudi, da so se Islandci na naše odlično taktično pripravili. 

Ko so bili sredi drugega polčasa pri komaj desetih golih, Islandci pa so zabili že svojega devetnajstega, je vedno bolj usihalo tudi upanje po preobratu. Naloga se ni zdela težka, ampak kar nemogoča. Poleg vratarja sta bila pri Islandcih izjemna tudi Aron Palmarsson in Viggo Kristjánsson, ki sta zabila kar dve tretjini njihovih golov, medtem ko naši niso imeli izrazitega strelca. V zadnjih desetih minutah so Slovenci le še upali, da trpljenje čim prej mine, na to je nakazovala tudi govorica telesa. Islandija je pač tokrat na vsako slovensko potezo imela odgovor. Njihova zmaga z 23:18 je bila več kot zaslužena. Slovenija bo po porazu osvojila drugo mesto v skupini G in namesto štirih v glavni del svetovnega prvenstva odnesla dve točki. Kaj pa nadaljnji razpored? V sredo jih čaka Argentina, v petek Egipt, v nedeljo pa Hrvaška. Trije težki dvoboji, na katerih si Slovenci spodrsljaja, da ohranijo upanje za uvrstitev v četrtfinale, ne smejo več privoščiti.