Glede na ugled, ki jo uživata ena in druga reprezentanca, so le redki pričakovali, da se bodo slovenski rokometaši morali za preboj na svoje enajsto svetovno prvenstvo tako zelo boriti, da bodo po dveh tekmah odločale sedemmetrovke. Švica je, tudi zaradi zdesetkane čete Uroša Zormana, gotovo presenetila in dodobra začinila zadnjo slovensko reprezentančno akcijo pred olimpijskimi igrami v Parizu. Slovenci so sicer v Winterthur kljub minimalnemu porazu na prvi tekmi v koprski Bonifiki odpotovali precej samozavestni, vsi po vrsti so zagotavljali, da jih kaj drugega kot preboj na SP ne zanima.
Da se ne bi ponovil Koper
S takšno miselnostjo so gostovanje v Švici tudi začeli, hitro so povedli s tremi goli razlike. Odlično je delovala naveza Blaž Blagotinšek-Dean Bombač. Slednji je zanesljivo izvajal tudi strele s sedmih metrov. Igra Slovenije v prvem delu je bila podobna prvim 30 minutam iz Kopra, izjemno razpoložen je bil vratar Urban Lesjak, ki je iz svoje mreže pobral le dvanajst žog. Slovenci so nasprotniku zabili dva več, igro so razmeroma dobro nadzorovali, a rezerve v napadu so vseeno bile. Pri Švicarjih je bil, kar je veljalo pričakovati, najbolj nevaren levi zunanji Manuel Zehnder, ki je prispeval skoraj polovico njihovih golov. Skozi tekmo je vedno bolj postajalo jasno, da naši Švicarjev ne bodo nadigrali.
Po prvih nekaj minutah igre v drugem polčasu so Švicarji izenačili, prvič na začetnih 0:0. Zadišalo je po scenariju s prve tekme, a Slovenci takšnega naleta vendarle niso dovolili. Tudi zaradi dveh pomembnih golov kapetana Jureta Dolenca, čigar učinek so soigralci na prvi tekmi pogrešali. Slovencem niso šle na roko obrambe Jannisa Scheidigerja, a so se kljub vsemu izvlekli in ostali nad vodno gladino. Pa ne za dolgo. Dobrih deset minut pred koncem se je zgodilo najhujše - Švicarji so prvič na tekmi povedli, Slovence, katerih obramba je bila v tistih trenutkih bolj kot čemurkoli drugemu podobna švicarskemu siru, pa je v igri držala individualna kakovost nekaterih posameznikov.
Kar šinilo mu je v glavi
Nekoliko lažje so sicer zadihali šest minut pred koncem, ko je Blaž Janc s šestim golom na tekmi znova poskrbel za vodstvo z dvema zadetkoma, v pravem trenutku se je v vrata vrnil Urban Lesjak in ponovil dobro predstavo s prve tekme. A ko je že kazalo, da bi naši vendarle lahko zmagali s tako želenima vsaj dvema goloma razlike, je 12 sekund pred koncem zadel Ben Romdhane, in o potniku na svetovno prvenstvo so odločale najstrožje kazni. Pravila Mednarodne rokometne zveze namreč določajo, da se ob neodločenem izidu v seštevku dveh tekem takoj in brez podaljškov streljajo sedemmetrovke. Ko sta v polno zadela Jure Dolenec in Tilen Strmljan ter zgrešila oba Zehnderja, so se vrata svetovnega prvenstva že precej na stežaj odprla, švicarsko usodo pa sta nato do konca zapečatila Domen Novak in Aleks Kavčič.
"Pravijo, da moraš izklopiti glavo, in to sem ob streljanju naredil. Imel sem srečo, da so Švicarji prej zgrešili dva strela, bil sem brez bremena, vrgel sem in upal na najboljše," je občutke ob odločilnem golu opisal Aleks Kavčič. "Kapo dol kvalitetni ekipi Švice. Vedeli so, kaj počnejo, prebijali so našo obrambo. Kapo dol njihovim napadalcem, a naša želja, borba, naše srce je danes zmagalo," je še dodal. "Izjemna tekma, prvič so se tudi v reprezentanci zgodile sedemmetrovke. Zmago smo si zaslužili, borili smo se do zadnjega atoma. Vedeli smo, da imamo veliko problemov, a ekipno smo izpeljali. Gremo na svetovno prvenstvo!" pa se je smejalo Blažu Jancu. Izjemno zadovoljen in z nekoliko načetim glasom je pred mikrofone stopil tudi selektor Uroš Zorman, ki je dejal, da so njegovi varovanci zmagali tudi zaradi večje želje in borbenosti, ki sta manjkali v prvem obračunu: "Bilo je težko, že med tekmo smo imeli svoje šanse, a nismo povlekli. Delali smo neumnosti, a si potem s srčnostjo priborili penale. Penali so loterija, konec koncev pa sreča spremlja hrabre in mi smo to dokazali. Fantje so si to zaslužili." In kako je določil vrstni red izvajalcev najstrožjih kazni? "Kar tako mi je šinilo v glavi."
