(INTERVJU) Boštjan Kline: Z zmago se lahko kosata tudi dve drugi mesti

Decembra 2009 je Mariborčan Boštjan Kline prvič nastopil v svetovnem pokalu, pred dnevi pa uradno objavil konec tekmovalne kariere. Dvakratni mladinski svetovni prvak v smuku je v najhitrejši disciplini alpskega smučanja leta 2017 slavil zmago tudi v svetovnem pokalu. Še dvakrat je stopil na oder za zmagovalce, za drugi mesti v smuku in superveleslalomu. Tekmovalno pot 33-letnega branikovca je prekrižala huda poškodba goleni na treningu smuka aprila 2022 na Sella Nevei.

Maja ste odločitev o morebitnem koncu kariere načrtovali v poletju. Zakaj ste jo uradno objavili šele zdaj?

"Čisto odkrito smo vsi skupaj malo pozabili na to, da se mora dati tudi neka uradna izjava oziroma objava v medije. S Smučarsko zvezo Slovenije smo se dogovorili, da to objavimo še pred prvim smukom sezone." 

Padcu in poškodbi so sledile zahtevne operacije in rehabilitacija. Kaj pa ste počeli v zadnjem času? Je rehabilitacija končana?

"Intenzivna rehabilitacija je končana, kost pa še ni popolnoma zaceljena oziroma zaraščena. Zelo velik napredek je bil viden pri regeneraciji kosti na pregledu, ki sem ga imel jeseni, v primerjavi s spomladanskim pregledom. To je super, ni pa še čisto preraščeno, kot bi moralo biti. Vmes je bilo v moji glavi ogromno nekih idej in priložnosti, ki so mi jih ponudile druge ekipe v svetovnem pokalu. Moral sem jih zavrniti, ker noga še ni bila toliko dobra, da bi lahko presedlal v trenerske vode. Eno priložnost mi je ponudil tudi smučarski prijatelj Gregor Brajovič."

Sodelovanje z njim ste že omenjali spomladi v zvezi s kartonskimi paletami.

"Ja, ampak v bistvu gre za njegovo drugo podjetje Zeequest in za spletno platformo Navigator. Ukvarjajo se s projekti, ki prodrejo na trg in povzročijo kapitalno spremembo v industriji. To je v bistvu naredil s kartonskimi paletami z opcijami, ki so ekološko prijazne. Naredili so spletno aplikacijo, ki izboljša možnost uspeha za 66 odstotkov na področju posla. Pomagal sem mu pri stvareh, ki sem jih naredil doma prek računalnika."

Imate še kaj drugega v rokavu?

"Nič kaj posebnega. Razmišljal sem o tem, kako bi lahko nadaljeval. Nisem še čisto odločen. Videli bomo, ali bo prihodnje leto kakšna priložnost smučarske zveze ali drugih ekip. Da bi se sam česa lotil, pa bomo videli."

Nadaljevanje smučarske poti v vlogi trenerja je odvisno od noge. Ste že poskušali obuti pancar?

"Ne, nisem, ker mislim, da ne bo problema pri tem, da ga obujem, čeprav mi vsi govorijo, kako bom pancar dobil na nogo, ker imam tisto bulo. Kolikor vem iz izkušenj, bom brez težav spravil pancar gor. Težava bo morda samo trenje na buli, kjer so mi presadili kost, ampak za turistično smučanje to ne bo ovira. Za smučanjem s sinom ali družino bo čisto dovolj, ne potrebujem tekmovalnega pancarja. V kolikor bi bil trener, pa bi bila druga zgodba, ker ko se gre na priprave na primer v Čile, imaš pancar gor en mesec v kosu. Letošnja sezona bo idealna, da dobim zeleno luč zdravnika in da to malo testiram. Pogovarjala sva se, da bi v začetku novega leta imel še en pregled. Ko bo sneg, bi se poskušal malo zapeljati na smučeh. Trenersko delo me še vedno zanima. Lahko je nekaj govoriti, ko pa si postavljen pred odločitev, ko dobiš ponudbo, je to druga zgodba. Navadil sem se, da sem več doma in da sem skupaj z družino."

Ste morda kdaj razmišljali o svojem smučarskem klubu, potem ko ASK Branik nekako ugaša, kljub temu da sta se v Mariboru pojavila že dva nova kluba Iztoka Snežiča in Bojane Gostenčnik?

"Res je, vendar o tem, da bi ustanovil svoj klub, nisem nikoli razmišljal, niti ne alpske šole. Poleti se sicer lahko marsikaj dela z otroki, vendar pri nas ni bilo v zadnjih letih neke smučarske sezone, da bi se to splačalo. Če se greš resen klub, kot je Snežič naredil, ali kot je Branik bil, Bojana ima tudi višje cilje, je zato to malo bolj resno zastavljeno. Škoda je za Branik, moj matični klub tako rekoč. Upam, da se bodo zgodile kakšne spremembe in da se spet ta klub postavi na noge. Po drugi strani pa me tudi bolj vleče v evropski in svetovni pokal, če se bo ponudila možnost."

Še imate stike s kom iz Branika?

"Ne, v bistvu vem samo, da je velika kriza v klubu, ne vem pa točno, kaj se je dogajalo. Vem, da so se novi klubi ustanovili, drugo pa žal ne."

Kateri so bili najtežji trenutki v tekmovalni karieri se ve, najlepši pa tudi. Verjetno je to bila zmaga?

"Zmaga je zagotovo najlepši spomin, z njo pa se lahko kosata tudi dve drugi mesti, zato ker sta se zgodili sezono prej in je to bil prvi takšen velik uspeh v svetovnem pokalu. Drugo mesto v superveleslalomu iz Hinterstoderja mi tudi izjemno veliko pomeni, ker sem imel precej strahu, ker nisem vedel, kako naj se lotim tiste tekme oziroma proge. Že leto prej sem to predeloval in vizualiziral vse skupaj. Na koncu se je super izšlo in sem res ponosen na tisti rezultat. Tudi Marcela Hirscherja sem takrat premagal na njegovem domačem terenu na domači tekmi. To so zelo lepi spomini. Lahko bi bilo več takšnih spominov, vedno bi lahko bilo boljše, pa tudi slabše. To sem zdaj spoznal, ko misliš, da si na dnu, je vedno lahko še slabše."

Leta 2017, ko ste zmagali, je bila v Mariboru nasploh smučarska evforija. Ilka Štuhec je takrat  osvojila prvo zlato kolajno v smuku na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu, Filip Flisar je sočasno žel velike uspehe. Poleg tega so mariborski nogometaši v tistem času igrali v ligi prvakov, tako da so se sprejemi na Trgu Leona Štuklja kar vrstili.

"To je bilo čudovito obdobje. Spomnim se Ilke v St. Moritzu, tudi sam sem takrat dosegel takšen rezultat, tako da smo na krilih uspešnih sezon dosegali vrhunske rezultate. Vidiš, da drugi lahko, in dobiš motivacijo, potem drugi od tebe, tako da se to nekako pokrije. Zelo lepa obdobja so bila to."

Kako pa je s premagovanjem strahu, ki ste ga omenili? 

"Za vsakega posameznika je drugače. Nekdo se preprosto s tem sooči, tako da lahko vse skupaj odmisli, nekdo drug potrebuje posebno pripravo pred startom. Marsikdo si tega ne prizna. Športniki oziroma ljudje radi rečejo temu, ko so tesnobni ali jih je strah, da so vznemirjeni. Dokler te to ne ovira, je vse okej, ko pa te začne ovirati, si moraš priznati oziroma videti, v čem je problem. Nekateri pretentajo samega sebe, da si nekaj drugače predstavljajo, kot je v tistem trenutku, pa to funkcionira. Različni načini so, mislim pa, da večina športnikov to čuti. Vedno bolj se govori o tem. Včasih so vsi govorili, da jih ni strah in da nimajo treme, zdaj pa se je to malo obrnilo. Zelo redki so tisti, ki ne čutijo strahu, morda zato, ker jim je vseeno."

Morebiti je Sofia Goggia takšna? Vedno je brezkompromisno šla na progo, zaradi česar je večkrat plačala davek.

"Mogoče, ampak, če te je strah, ne pomeni, da ne greš brezkompromisno, ampak samo, da se znaš zelo dobro soočati s strahom ali ga premagovati. Pomembno je samo, da je izvedba takšna, kot je lahko tvoja najboljša. Če je s tremo in strahom ali brez, pa je čisto vseeno. Pomembno je, da nastopiš in izvedeš stvari, kot najboljše znaš. Nekateri potrebujejo trening, nekateri strah. Vem, da so se nekateri tekmovalci v svetovnem pokalu čudno počutili, če niso občutili nekaj treme. Strah da dodaten fokus in dodatno cono zoženja fokusa. Lahko pomaga in je lahko dober faktor pri nastopu. Če je strahu preveč in če se ne znaš s tem spoprijeti, pa ni rezultata."

Marcel Hirscher se je letos vrnil v svetovni pokal, Lindsey Vonn se je vrnila v tekmovalno areno na tekmi FIS, medtem ko Anna Veith ni zanikala možnosti o povratku. Kaj jih vleče nazaj v beli cirkus?

"Tudi sam se sprašujem, kaj je razlog. Mislim, da ti veliki športniki drugače vidijo stvari in pogrešajo občutek in zadovoljstvo ob zmagah, ki je kot neka droga. Nikoli nisem bi serijski zmagovalec, tako da ne vem, kako je, ko se to ponavlja, vem pa, da je izjemen občutek oziroma ponos. Druga stvar pa je občutek samega smučanja. To so največji mojstri svojega poklica in mislim, da pogrešajo tudi dejavnost samo po sebi, torej tekmovanja. Predvsem pa gre tudi za malo zasvojenost z občutki ob zmagah."

Hirscher si je pred dnevi na treningu strgal kolenske vezi in končal sezono, morda dokončno tudi kariero. Ne glede na poškodbo, menite, da je bil njegov povratek napaka?

"Ne. Bil bi sposoben dosegati vrhunske rezultate, v kar je očitno verjel, zato ne menim, da se je napačno odločil. Pripetila se mu je poškodba, ampak se zgodi, tako pač je. Sicer pa je ves čas bil na smučeh, ker je testiral smuči svoje znamke za Henrika Kristoffersena in Timona Haugna. Kot sem slišal, jima je bil zelo konkurenčen na testih."

Pravega nasveta, kako se izogniti poškodbam, očitno ni?

"Mogoče ga ima Tina Maze edina, saj je ena izmed zelo redkih, ki je ostala nepoškodovana. Na začetku kariere je imela težave s hrbtom, potem pa je kariero izpeljala zdrava."