Čeprav jih šteje šele 53, kar je za tako uspešnega trenerja relativno nizka starost, je njegovo ime zmeraj zraven, ko je govor o najboljših nogometnih strategih vseh časov. Pep Guardiola je skozi svojo 17-letno trenersko kariero vodil le tri klube. Začel jo je na klopi B-ekipe svoje domače Barcelone in po eni sezoni prevzel prvo moštvo. Po nekaj še kako uspešnih letih je sledila selitev na Bavarsko k Bayernu in nato še na Otok k Manchester Cityju, kjer ima Španec glavno besedo v garderobi že od poletja 2016, a to od letošnjega 30. oktobra več ne prinaša željenih rezultatov.
Pojdimo kar po vrsti. Poraza in izpada v ligaškem pokalu proti Tottenhamu, s katerim se je vse skupaj začelo, po vsej verjetnosti niti najbolj kritični navijači Cityja niso jemali resno. Tudi Cityjeva klop, vključno s prvim zvezdnikom Erlingom Haalandom, ki na tem obračunu ni zabeležil nastopa, je celotno situacijo pospremila z nasmeškom na obrazu, kot da so se rešili igranja v nebodigatreba tekmovanju. Guardiola je namreč takrat že pred tekmo dejal, da v pokalu Carabao ne misli tratiti energije svojim prvokategornikom.
Če je poraz proti londonskemu velikanu deloval precej nedolžno, so stvari postale veliko bolj resne tri dni kasneje, ko je sledil spodrsljaj na prvenstvenem gostovanju pri Bournemouthu. Meščani so po tistem srečanju izgovore sicer iskali tudi v ozki razpoložljivosti kadra, a če si je kdo v preteklih letih lahko med sezono privoščil dovolj kakovostne rotacije iz tekme v tekmo, so bili to prav sinjemodri iz Manchastra.
Očitno vse skupaj še ni bilo dovolj, saj se je kot naslednji nad angleškimi prvaki v ligi prvakov dobesedno znesel lizbonski Sporting, ki je v mreži tekmeca pustil štiri žoge. Hkrati je Ruben Amorim, ki je medtem že sedel na klop rdečih vragov, pred prvim mestnim derbijem s seboj v Anglijo odnesel dobro popotnico. Guardiola je sedmi sili po tekmi sicer dejal, da se z Amorimom glede na njegovo novo funkcijo letos ne bosta več srečala v ligi prvakov, vendar je bilo vse skupaj precej slaba tolažba.
Za Manchester City kar neverjeten niz se je nadaljeval še na četrti zaporedni tekmi. Po prevladi in zadetku Erlinga Haalanda v prvem polčasu je v drugem na sceno stopil Brighton, ki je v razmiku petih minut uspel zrežirati preobrat in še dodatno poglobil to neverjetno rezultatsko krizo. Razlog za te neuspehe bi kdo pripisal tudi negotovosti o prihodnosti na klopi Cityja, toda če marsikateri trener po štirih porazih dobi nogo, je Pep na mizo prejel novo pogodbo. Na sporedu je bil reprezentančni premor, ki bi lahko nekoliko znižal nervozo v garderobi, a je definitivno ni, saj je najhujše šele sledilo.
Dva dni po podpisu nove pogodbe je tistega, ki je taktični sistem legendarnega Johanna Cruyffa le še izpopolnil do potankosti, čakala tekma za biti ali ne biti. Ne zaradi dejstva, ker bi se mu tresel stolček, pač pa je šlo tudi nekoliko za ugled njegove izjemne doseganje trenerske kariere, saj pred tem še nikdar ni doživel poraza na petih zaporednih tekmah. Pepu tokrat žal ni uspelo ubežati neslavnemu nizu. Tottenham je še drugič v mesecu dni strl, v tem primeru kar potolkel, najboljšo angleško ekipo zadnjih let. Začelo se je s predstavitvijo zlate žoge, končalo pa s praznim domačim kontom in pogledom na gostujočega, kjer se je pojavila številka štiri.
Guardiolova četa je ta teden le uspela prekiniti ta neslavni niz svojega stratega z remijem, ki bi se glede na trenutni rezultatski uspeh moštva zdel precej soliden izkupiček, a je bil zgolj še ena v vrsti skromnih predstav meščanov. Ti so v ligi prvakov proti Feyenoordu po dobrih petdesetih minutah igre imeli tri zadetke prednosti in srečanje je bilo za nekatere že odločeno ter le še formalnost, City pa je deloval, kot da se je vrnil v ustaljene tirnice. Sledile so tri težko predstavljive napake domače obrambe in prav vse so kaznovali Nizozemci, ki so na Etihadu prišli do zlata vredne točke, Angležem pa hkrati preprečili, da bi se nekoliko otresli trenutnega rezultatskega pritiska, ki se je le še povečal.
Predvsem skrb vzbujajoča je bila pojava domačega stratega na tiskovni konferenci po tekmi, kjer se je pojavil z očitnimi praskami na nosu in glavi. Na eno izmed novinarskih vprašanj, ki se je navezovalo na njegov izgled, je dejal, da je želel samega sebe raniti. Guardiola se je zatem zavedel, da njegova izjava ni bila na mestu, saj se marsikdo na dnevni ravni bori z duševnim zdravjem, za kar se je preko družbenih medijev že opravičil in v opravičilo dodal še kontakt institucije, na katero se lahko obrnejo osebe, ki tovrstne stiske doživljajo.
Je bila podelitev zlate žoge pravična? Polemik ni več
Ob nedavni podelitvi najprestižnejše individualne nagrade v nogometu so bila mnenja o končni izbiri zmagovalca precej deljena, marsikdo se tudi enostavno ni mogel sprijazniti z izbiro končnega zmagovalca. Rodrija so posamezniki zagovarjali z njegovim doprinosom k uspehom ekipe, ki sicer ni neposredno viden ob pogledu na nogometno statistiko. Španski vezist je sezono sklenil že septembra, ko si je na tekmi proti Arsenalu poškodoval koleno. Sprva je delovalo, da širok kader ponuja tudi približno dovolj kakovostno zamenjavo, toda nastala vrzel ob odsotnosti trenutnega dobitnika zlate žoge ni zarezala le v Cityjev stil igre, ampak tudi na rezultatsko raven. Torej še imamo pomisleke, če je bilo res tako nezasluženo?
Derbi polsezone v najslabšem možnem trenutku
In koliko popravnih izpitov še je preostalo nekdanjemu vezistu in trenerju Barcelone? Po vsej verjetnosti si jih nihče v nogometnem svetu ne more privoščiti več, toda pred vrati je najtežja preizkušnja v letošnji sezoni do sedaj. Nedeljsko gostovanje na Anfieldu pri vročem Liverpoolu, ki je z Arnejem Slotom na čelu včeraj porazil sicer zdesetkani, a še zmeraj zvezdniški madridski Real, bo za meščane vse prej kot lahek zalogaj. Moštvo iz mesta Beatlov ima pred neposrednimi konkurenti za naslov angleškega prvaka trenutno že osem točk zaloge, a če kdo, potem je zasedba z Etihada v preteklih sezonah angleškega prvenstva, ko je že večkrat uspešno ulovila nastali zaostanek, na koncu zmeraj dokazala, da je sezona maraton in ne le šprint na sto metrov.
