(KOMENTAR) Še eno leto presežkov za slovenski šport: Najboljši ostajajo najboljši

Najboljši v letu 2024 so isti kot lani. Res površen pogled na dobitnike nagrad v izboru Športnik leta 2024 bi morda celo ponudil vtis, da slovenski šport stagnira, a že eno na pol odprto oko razkrije povsem drugačno resnico. Lanski lavreati niso le obdržali vrhunske forme, k že prej presežkov polnim karieram so dodali najsijajnejše mejnike, rekorde, ki so se zdeli nedosegljivi.

Tadej Pogačar, generacijski talent, ki se pri 26 letih že spogleduje z absolutnimi rekordi svetovnega kolesarstva, je praktično vsakič, ko se je pojavil na startu, skrbel za obup med konkurenti. Rožnata majica na Giru, rumena na Touru in mavričasta na svetovnem prvenstvu so le najbolj krasne slike iz debelega albuma njegovih uspehov v letu 2024. Najboljši na svetu (morda tudi v konkurenci vseh športnikov, ne le kolesarjev) je logična izbira za najsijajnejšega doma.

Kar v kolesarstvu uspeva Pogačarju, v plezanju počne Janja Garnbret. Korošica, ki je drugič zapored, skupno pa petič postala slovenska športnica leta, je na največjem tekmovanju leta, na olimpijskih igrah v Parizu, suvereno potrdila, da je najboljša plezalka v zgodovini. Popotnica zmag z največjih tekmovanj in svetovnega pokala ter strahospoštovanje tekmic, ki jim običajno preostane le boj za srebro, sta jo postavila v položaj, ko bi bilo že drugo mesto na tekmi vseh tekem neuspeh. Kljub poškodbi prsta je zdržala, ubranila olimpijski naslov, ob koncu leta pa še enkrat preskočila konkurentke na podelitvi v Cankarjevem domu. 

Člani nogometne reprezentance so držali obljubo, da na Euru v Nemčiji ne bodo le nastopili, ampak tudi kaj naredili. Izbranci selektorja Matjaža Keka niso le prekinili dolgega posta brez uvrstitve na veliko tekmovanje, na festivalu najboljših v Evropi so se brez poraza prebili čez skupino, v osmini finala pa šele po streljanju enajstmetrovk padli pred Portugalsko. Za povrh so sprožili še pravo navijaško evforijo z množičnimi romanji v Stuttgart, München, Köln in Frankfurt. Zasluženo.

Najboljši so izstopali, a še zdaleč niso bili brez konkurence. Nogometaši so nabrali le točko več od rokometne reprezentance, ki se je na olimpijskih igrah, kjer je imela Slovenija prvič v zgodovini kar tri ekipe, prebila do polfinala. Janji Garnbret sta visoko letvico postavili judoistka Andreja Leški z zlatom iz Pariza in smučarska skakalka Nika Prevc s serijo zmag in kristalnim globusom v svetovnem pokalu. Podobno kot dosežki Pogačarja so v letu 2024 odmevali presežki Luke Dončića v ligi NBA, kajtar Toni Vodišek je olimpijsko premiero oplemenitil s kolajno, Primož Roglič se je v še eni sezoni, zaznamovani s padci in poškodbami, pobral s triumfom na španski Vuelti ... 

Vsi aplavzi, čestitke, nagrade, sprejemi so bili prigarani, zasluženi. Športna bilanca leta 2024 je idealen razlog za veselje, a vsaj razmislek odločevalcev, kako v mnogih panogah še vedno podhranjeni slovenski šport približati najboljšim, mu ponuditi dovolj dobre pogoje za vzgojo novih tadejev, janj in benjaminov, zagotovo ne bo odveč.