Zoran Mijatović
Če je v začetku novembra na uvodnih tekmah nove sezone svetovnega pokala v Wisli takrat nepremagljivi Poljak Dawid Kubacki le stežka zadržal Anžeta Laniška za seboj, za Domžalčana v finski Ruki ni bilo ovir. Na skakalnici v bližini mesta Kuusamo, pa tudi Božičkove dežele Rovaniemi, je že v preteklosti doživljal najlepše, a tudi najhujše trenutke v karieri. Ko je leta 2014 tam grozljivo padel in si tako močno poškodoval prst, da je moral na operacijo, je kariera takrat komaj polnoletnega mladeniča za kar nekaj let zastala. Vse se je poplačalo lani, ko se je takrat že zreli 25-letnik vrnil na "kraj zločina" in - zmagal. Letos je ponovil zgodbo. Za piko na i z rekordom skakalnice. Na 142-metrski napravi Rukatunturi je v prvi seriji sobotne tekme skočil kar 149 metrov, potrdil primat najboljšega iz kvalifikacij, čeprav so se te (zaradi nogometnega svetovnega prvenstva) začele zgodaj, že ob pol osmi uri, v drugi seriji pa je le še zaključil delo in se veselil svoje druge zmage v karieri. Za Slovenijo je bila to sicer že sedma na tem prizorišču.
"Malo me je skrbela jutranja ura, a letos smo trenirali tudi bolj zgodnje vstajanje pred 6. uro. Ob 6.30 smo bili na skakalnici in ob 7.30 v smučini," je tekmovalec, vajen poznopopoldanskih tekem, opisal prvo dobljeno bitko - z uro: "Oba tekmovalna skoka sta bila kar vrhunska. Morda je bil drugi (pristanek pri 141,5 metra, op. p.) malo slabši, a kaj naj rečem? Zelo sem zadovoljen, zelo sem vesel, da mi je uspelo pokazati tako dobre skoke!"
Ob globokem minusu "skoraj poletje"
Prav zaradi nekoliko krajšega drugega skoka oziroma odličnega napada Avstrijca Stefana Krafta (144 m) je zmaga za nekaj trenutkov visela v zraku. Nezadovoljstvo je Lanišek kazal tudi z mimiko in gestami po pristanku, a mu je ob prikazu končnih ocen padlo breme z ramen: "Vedel sem sicer, da sem dobro skočil, zato nisem bil nestrpen med čakanjem na ocene. Saj naknadno tako ali tako več ne moreš ničesar spremeniti - si pač prvi, drugi ali tretji." Da je bil "pač prvi" na isti skakalnici kot lani, pa vendarle ne more biti naključje? "Lažje je skakati na prizorišču, kjer si že zmagal, sploh, ko ti gre dobro na treningih. No, pa saj dobro se počutim povsod in to je najbolj pomembno. Želim si nadaljevati, kar kažem na treningih, in se izogibati napakam," je še dodal junak dneva. Na kratko je primerjal letošnjo in lansko zmago: "Predvsem je bilo lani precej bolj mrzlo kot letos, zdaj je za Fince skoraj poletje." No, tudi zdaj je v Ruki globoko minus, a pri Domžalčanu je bil občutek najbrž povsem drugačen v primerjavi z lansko tekmo, ko je v močnem vetru in hudem mrazu na vrhu skakalnice dolgo čakal na zeleno luč za, kot se je potem izkazalo, prvenec.
"Anže je tokrat zasluženo zmagal. Že cel konec tedna kaže zelo dobre skoke. Z manjšimi napakami je še vedno zelo suveren na tej skakalnici. Res uživa," je bil na varovanca ponosen trener Robert Hrgota: "Rezultati ti dajo nek zagon, sproščenost." Tudi zato je je upal, da bo njegov prvi mož po vrhu segel tudi v nedeljo. Ni manjkalo veliko, a ni se zgodilo ...
Granerud še popravil mejnik
Najprej je Lanišku v kvalifikacijah rekord naprave s 150,5 metra odvzel Norvežan Halvor Egner Granerud, Slovenec pa je pristal na tretjem mestu. V prvi seriji je bil drugi le za Kubackim, oba pa sta z drugim skokom izpadla iz prve trojice. Lanišek je za le 0,3 točke zaostal za Japoncem Naokijem Nakamuro, ki mu je uspel dosežek kariere, zmago pa sta si razdelila Kraft in Granerud.
Preostali slovenski orli se ta vikend niso kaj prida izkazali. Še najboljši med njimi je bil Peter Prevc s 13. in 15. mestom, Lovro Kos je bil 15. in 24., Timi Zajc obakrat 22., Domen Prevc 23. in 29., Žiga Jelar pa se po sobotnem 24. mestu z 41. ni uvrstil v nedeljsko finalno serijo. Naslednji konec tedna so tekmovalci prosti, čez dva tedna se svetovni pokal nadaljuje v nemškem Titisee-Neustadtu.
Vrstni red v SP: Dawid Kubacki (Poljska) 290 točk, 2. Stefan Kraft (Avstrija) 285, 3. Anže Lanišek 236 ... 16. P. Prevc 65, 22. Timi Zajc 55, 27. Lovro Kos 26, 28. D. Prevc 23, 38. Žiga Jelar (vsi Slovenija) 7.
