Ni vse hokejsko zlato, kar s severa pride: Kaj zmorejo tretji nasprotniki Slovenije na SP v Rigi

Borut Planinšič Borut Planinšič
16.05.2023 06:01

Pozor, Norveška je vendarle spoštovanja vreden zalogaj, s katerim bodo risi danes na svetovnem prvenstvu težko opravili

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Žal se z Norveško vedno konča tako, kot se je na OI 2018: potrti Jan Urbas na tleh, severnjaki pa vsi veseli.
EPA

V iskanju točk za obstanek med svetovno elito bodo naši hokejisti morali najti žrtev, ki jo nameravajo v Rigi na lestvici skupine B pustiti za seboj, na zadnjem mestu. Ob izbiri, ki jim je preostala, Češka, Slovaška, Latvija, Kazahstan ... se najbolj primerna za vlogo žrtve zdi današnja tekmica Norveška. Tudi selektor Matjaž Kopitar je jasen - če koga, je treba ugnati njo. Ampak eno je teorija, drugo hokejska praksa.

Norvežani resda niso skandinavska velesila, čeprav se morda komu zdi, da so zgoraj na severu vsi ustvarjeni za hokej na ledu. Pravega hokeja so se začeli učiti po drugi svetovni vojni. Od Kanadčanov, seveda. Že leta 1953 so bili tako pogumni, da so postali prva zahodna država, ki se je spoprijela s Sovjetsko zvezo. A imeli so to nesrečo - ali pa vendarle srečo -, da se je po njihovem prihodu v Moskvo tam vse ustavilo zaradi Stalinove smrti. Danes? Nogomet je na Norveškem šport številka ena, le kako ne bi bil, na vrh ga je dokončno spravil Erling Haaland. Tek na smučeh, nacionalni šport, je za njim. Sledi biatlon. Potem pa je po popularnosti tu že hokej.

Čeprav ji ne daje medalj, je Norveški treba priznati, da je postala spoštovanja vredna stalna članica svetovne skupine A. Od leta 2006 je vsakič zraven. Za primerjavo: Slovenija je v devetih poskusih v eliti obstala dvakrat, leta 2002 in 2005, med najboljšimi je prvič po šestih letih. In kadar na uradnih tekmah naleti na Norveško, se konča slabo. Nazadnje s 4:7 predlani v olimpijskih kvalifikacijah. Z 1:2 na olimpijskih igrah 2018. Na SP pa z 1:5 leta 2017 in z 1:3 dve leti pred tem.

Risom manjka Anže Kopitar. Še sreča, da na drugi strani ni napadalca Matsa Zuccarella, ki je z Minnesoto izpadel v prvem krogu končnice NHL kot Kopitar z Los Angelesom. Oba sta pač 35-letna veterana, ki jima po celem letu poklicnih bitk že zmanjkuje zdravja in moči. Če je za kakšno tolažbo, ker Norvežanom vseskozi gledamo v hrbet: Zuccarello - ja, uganili ste, tip je italijanskih korenin - je prvi Norvežan v finalu Stanleyjevega pokala. Bilo je leta 2014, ko je še igral za New York Rangers. In v tistem finalu ga je nažgal Kopitar s kalifornijskimi Kralji.

V Rigi je kapetanski trak Norveške od svojega brata prevzel Ken Andre Olimb, 34-letnik, ki igra v eni boljših evropskih lig, nemški DEL. Strašno je bil razočaran po prvi tekmi svetovnega prvenstva. Norvežani so imeli proti Kazahstanu dva gola prednosti, a so na penale izgubili s 3:4. Švica jih je ugnala s 3:0, nas je povozila s 7:0, a tista tekma je med risi itak že pozabljena. V morda že odločilnem spopadu, ki se začne ob 15.20 po našem času, si predvsem želijo nadgraditi dobre utrinke iz poraza s Kanado (2:5).

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta