Tudi na dvanajstega igralca so lahko računali nogometaši Maribora na povratni tekmi tretjega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo. Vijolični odtenki so bili že prisotni na tekmah v Plovdivu in Craiovi, precej več pa jih je bilo tokrat. Slabih 500 kilometrov oddaljena destinacija je privabila številne, ki jim srce bije v vijoličastih taktih. Blizu 200 navijačev se je s Štajerske odpravilo v Vojvodino.
S tem niso ravno dosti zaostali za gostitelji. Gostitelji? Ne čisto pravimi. V Novem Sadu, kjer so nogometaši Maribora prespali dan pred tekmo in se po njej tudi vrnili tja, je hitro postalo jasno, zakaj je Vojvodina v tej sezoni gost na vsaki tekmi. Stadion Karađorđevo, ki ga klub uporablja že sto let, sicer ni sameval, na atletski stezi so mladi atleti preskakovali ovire, drugi so skakali v daljino, nekateri pa so tekli. Nogomet? V trenutnih razmerah nemogoč. Na igrišču ni trave, stadion, ki je nekoč z znamenito hišico ob atletski stezi močno spominjal na bežigrajski stadion, je ravno sredi obnove.
Še ura vožnje je čakala vijoličaste na dan tekme. V Bački Topoli, kjer je v drugem krogu kvalifikacij za evropsko ligo že igrala (in izpadla) proti Ajaxu, je zasedba iz Novega Sada pričakala slovenske podprvake. Na leta 2021 dokončanem stadionu za 4500 gledalcev, ki mu je Uefa podelila štiri zvezdice. Da je objekt, ki ga je pomagala graditi tudi v tem delu Srbije močna madžarska skupnost, najsodobnejši v državi, se znajo pohvaliti gostitelji.
Od vampov in golaža do nogometa
Na nogometno vzdušje je bilo treba malo počakati. Bačka Topola, kraj s približno 16 tisoč prebivalci, je bila dve uri pred začetkom tekme praktično prazna. Nič čudnega, lokalci so se v vročini raje zadrževali v senci. Pa tudi gostje. V senci drevoreda v bližini stadiona smo opazili četverico, opremljeno z dresi 16-kratnih slovenskih prvakov. "Potovali smo super. Prišli smo v lastni režiji. Ob šestih smo startali iz Maribora, na Madžarskem smo si privoščili vampe - prave madžarske -, tu v Bački Topoli pa pravo srbsko ploščo in golaž. Pa malo pijače," je Drago opisal športno-kulinarično ekspedicijo v Vojvodino. Njegovi sopotniki so bili Mojca in dva Borisa. "Prenočili bomo v Bački Topoli. Zraven prenočišča imamo zelo dobro gostilno, ki se imenuje Pukni zoro. Kot naš Magnifico. Zjutraj se bomo vrnili, na Madžarskem pa spet na golaž," je nadaljeval, preden je opazil, da je k vhodu pripeljal avtobus z nogometaši Vojvodine, in se zapletel v pogovor s šoferjem, ki je lep del življenja preživel v Sloveniji.
"Presenečeni smo, da okoli stadiona ni niti enega štanta, niti vode si ne moreš kupiti. V Novem Sadu bi bilo zagotovo drugače. Če ne drugega, je tam v okolici stadiona kup lokalov," je izkušnjo iz Bačke Topole povzel Boris. Drugi Boris pa je izpostavil še eno težavo: "Nimamo kart. Uro in petdeset minut je do začetka tekme. Šli bi na stadion, da bi pričakali nogometaše, ko pridejo na igrišče. Ne moremo. V Mariboru so nam rekli, da karte dobimo tu. Organizirano je bilo samo preko viol. Pred tekmo z Muro sva plačala karte, za štiri sva dala 120 evrov, pa so nama rekli, da jih dobimo tu pred stadionom. Rekli so, da bodo že ob štirih tu, zdaj pa še ni nikogar. Organizacija ni dobra."
"Tu ni naš stadion"
Skupinica se je strinjala, da bo treba za preboj v četrti krog na povratni tekmi doseči vsaj en gol, naslednjega gostovanja pa še ni začela načrtovati. "Če gremo tu naprej, verjamemo, da lahko premagamo tudi Fince ali Švede, tako da si bomo nova gostovanja prihranili za skupinski del," so bili odločni. Kratek sprehod naprej proti vhodu, novo drevo, nova senca. In nova skupinica navijačev. Tokrat vojvodinskih. Tudi njim ni bilo vse prav. "Niti malo nam ni to všeč. Tu ni naš stadion, tu smo tudi mi gosti, to ne velja nič. Če bodo dobro uredili stadion Karađorđevo, bo v redu," nam je povedal Saša, ki je na tekmo prišel z družino. Skupinica, odeta v drese v barvni kombinaciji, ki jo je Vojvodina posvojila od praške Sparte, le da je rdečo zvezdo zamenjala z modro, se že veseli dneva, ko bo Karađorđevo spet odprl vrata za navijače. "Dober hibrid bo, takšen, kot je tukaj, v Bački Topoli. Po Srbiji naj bi v relativno kratkem času dobili sedem ali osem igrišč s to hibridno travo, pa z grelci in ostalo mehanizacijo, ki omogoča igranje tekem v vsakem vremenu," nam je velikopotezne načrte razkril Saša.
Nekoliko manj odločen kot štajerska skupina je bil, ko smo ga vprašali, kako se bo razpletlo. "Naj zmaga boljši," je diplomatsko odgovoril navijač, ki Vojvodino spremlja na večini tekem v Bački Topoli in na bližnjih gostovanjih. V Maribor ga ni bilo. "Zaradi službe se ni izšlo, smo pa kar vezani na Slovenijo. Veliko sodelujemo s Heliosom iz Domžal, gremo v Terme Čatež …" je sogovornik še razkril zanimiv detajl, preden se je vrnil k družini. In v senco.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
