Tisti njegov gol bo za vedno ostal v slovenskem kolektivnem spominu. Ne le nogometnem. Južna Afrika, prva tekma Slovenije na SP 2010. Strel Roberta Korena od daleč in alžirski vratar, ki mu je žoga ušla čez črto. Resda so vuvuzele, peklenske troblje, trgale naše živce na tribunah stadiona v Polokwaneju. Sredi ničesar, sredi afriške puščave. A Slovenija je zdržala. Zmagala s tistim golom. In vse do danes je to njena edina zmaga na evropskih ali svetovnih prvenstvih.
"Dandanes vsi tako hitimo, da se je prav lepo vrniti k spominom. Ja, v mislih se tudi zdaj, med Eurom, občasno vrnem k našemu svetovnemu prvenstvu. Ponosen sem, da smo zastopali Slovenijo, seveda vsi spomini na poletje 2010 privrejo na plano," začne pogovor Robert Koren. Kapetan generacije 2010, ki je bila tako blizu izločilnim bojem na velikem turnirju. Zmaga nad Alžirijo, vodstvo z 2:0 ob polčasu proti ZDA ... Z zmago proti Američanom bi postali prva reprezentanca, uvrščena v osmino finala SP. Pa se je končalo z 2:2 in potem je sledil še poraz proti Angliji.
Nova Anglija jutri zakoraka v finale evropskega prvenstva proti Španiji. V Nemčijo je prišla kot favoritinja. Se vlekla čez turnir. Španci pa so igrali tak nogomet, da sta se vlogi zasukali - favoriti finala so naenkrat radoživi fantje s Pirenejskega polotoka. "Bo kar držalo," pravi Koren, "Španija je ekipa, kakršno radi gledamo. Angleži pa so se mučili, čeprav so proti Nizozemski v polfinalu letvico že dvignili. Pričakujem, da bo Španija v finalu več pri žogi, ampak to nič ne pomeni. Kontinuiteta Angležev, ki so zadnja leta stalnica polfinalov in finalov največjih turnirjev, tudi nekaj pove."
Korošec je igral v premier ligi. Najprej za West Bromwich. Potem za Hull. Zelo dobro ve, kakšna histerija je nogomet na Otoku. Kako te čislajo, če si dober. Kako te zaničujejo, če si slab. Pogrom navijačev in medijev zaradi blede igre so selektor Gareth Southgate in njegovi izbranci prestali. Jih lahko v finalu ustavi le še prekletstvo velikih turnirjev? Ker če je kaj več kot pol stoletja trajajoča stalnica, je to angleško čakanje, da v nogometu spet naredijo kaj velikega.
"Saj tudi Španci čutijo pritisk. A mi vsi pač bolj spremljamo angleške tabloide, Španci pa so enako ali še bolj strastni, enako se ukvarjajo s svojimi, kaj v finalu zmoreta Lamine Yamal ali Nico Williams. Angleški problem: njihova liga je posebno naporna, igralci so utrujeni, pozimi nimajo premora. Doma je vsak mislil, da bodo njihovi asi vsako tekmo dobili z dvema goloma razlike. Ampak na Euro ne greš lepo izgledat. Nogomet je postal drugačen. Ni velikih, ni malih, garanje je. In na velikih turnirjih vsi gledajo na rezultat. Pri tem je bila Slovenija odlična. Morda bi se dalo drugače, bi rekli eni, ampak bilo je srčno, borbeno, odlično," strne Koren, ki je po karieri nogometaša dal skozi marsikaj v trenerski in menedžerski vlogi. Dravograd, Celje, Fužinar, Mura. Zdaj? Kot pravi, še razmišlja, "katero ponudbo sprejeti, na katerem koncu pomagati".
