(VAŠ GLAS) Pohojeni z razlogom

Bil je julijski popoldan v Strassu, streljaj čez mejo, kjer vas spominski tank ob cesti opozori, da blizu stoji velika vojašnica. Navijači Maribora so šli gledat vijoličaste na tekmo s Kaiserslauternom in vse drugo, kar prinese nogometna veselica v Avstriji. Pivo, klobasice in ... sedem komadov! Nemški drugoligaš se je tako poigral s prvaki Slovenije, da ni bilo več smešno, kot je bilo na začetku tekme, ko je lokalna krasotica izvedla začetni udarec in pri tem izgubila čeveljc, da jo je nazaj obul Željko Filipović.

Polom iz leta 2013, še dobro, da le pripravljalni, je drugi največji v zgodovini NK Maribor. Zmaga seveda tisti iz leta 1997, norih 1:9 z Ajaxom v Amsterdamu, ko je gol za Maribor dal Zvjezdan Ljubobratović. Danes solastnik konobe v Rogoznici ob stari cesti za Split, če smo že pri pivu in klobasicah. Prav pri rezultatu 0:7 je zadel, šel na kolena in se zazrl v nebo, da so se neotesani Nizozemci na tribunah smejali. In potem je bil še en poraz enak onemu iz Strassa, 0:7 v Ljudskem vrtu z Liverpoolom v ligi prvakov 2017.

Ante Čačić, trener, avtor poraza s Kaiserslauternom, je stal ob skromni slačilnici avstrijskega nižjeligaša in se zdel, kot da se mu je sesul svet. Maribor je bil izgubljen, še Zlatka Zahoviča ni imel, to je bilo tisto obdobje, ko je Zaho zapustil klub in so ga potem hodili iskat na Jadran. Štiri dni pozneje? NK Maribor je štiri dni pozneje zlomil, ponižal Olimpijo. To je bila ena večjih demontaž zmajev v bitkah z vijoličastimi, še najmanj zaradi rezultata. S 3:0 so Čačićevi fantje v Celju osvojili superpokal. In ja, tisto jesen so z drugim Antejem, Šimundžo, šli v evropsko pomlad, do šestnajstine finala evropske lige. Rekordni prijateljski poraz je ostal le eno nesmiselno popoldne čez mejo.

Saj sobotna sramota ni enaka avstrijski iz leta 2013. Tekma v Strassu je štela manj, nič v primerjavi z Radomljami. Tekma v sredo za ligo prvakov bo štela stokrat več kot superpokal, ki so ga dve leti pozneje itak ukinili in ga bo Koper branil vse dotlej, dokler se gospoda iz NZS ne odloči, da ga velja obuditi. A da najprej razčistimo, ali je bila sobota sramota ... Seveda. Radomlje so sredi Ljudskega vrta zmagale s 3:0! Da je sramota manjša, ker je Maribor igral s premetano ekipo in da je bolj pomembno, da se spočije za Evropo, doma bo pike že nadoknadil? Pazite, Radomlje so sredi Ljudskega vrta zmagale s 3:0!

Čačić je takrat, ko so nogometaši zardevali, izdavil resnico, ki se je sprva zdela tolažba obupanca: "Pa saj te lahko včasih tudi zmaga odvede v slepo ulico." Štiri dni pozneje je bilo šolanje Olimpije dokaz, kako se lahko moštvo po žvižgih navijačev pobere, kot da se nič ni zgodilo. Ali pa ga to celo podžge. Seveda Maribor, ki bo jutri šel nad Šerif, nima prave zveze s tistim, ki ni znal iti nad Radomlje. A poigravanje z ugledom je sobota vendarle bila, kot je bila tista sreda v Strassu, o kateri so Nemci v svojih časopisih z veseljem pisali.

Kdaj drugič naj se vname debata o posledicah poraza z Radomljami. Koliko ta hip veljajo vijol'čne rezerve. Če zaupajo Karanovićevim načrtom, so bile pohojene z razlogom. Še navijači bodo to sprejeli, če padejo moldavski šerifi. Takrat bo v zasuku po Radomljah toliko smeha, kot ga je bilo ob besedah majavega navijača v Strassu: "Stari, ne vem, če sem uspel tolk piva spit, kolk smo mi dans golov dobli." In je Kaiserslautern naposled tudi pri treznih šel v megleno pozabo.