V Dortmundu se je včeraj zgodila nogometna poslastica, po kateri so v avtomobilih po različnih nemških mestih še nekaj časa po tekmi hupali Turki. Toda najprej so našo pozornost pritegnili Gruzijci. Prvič so se uvrstili na evropsko prvenstvo v nogometu, ko jim je to uspelo, so v domovini poskrbeli za nogometno evforijo. Del te smo lahko občutili ob našem obisku Porurja.
Na poti do stadiona Signal Iduna Park, ki je domovanje Borussie Dortmund, smo najprej srečevali avtomobile nemških registrskih tablic s turškimi zastavami. Iz enega od avtomobilov so štrleli kar trije mladostniki z zastavami Turčije, v kabrioletu pred njimi je zastavo v zrak ponosno držal starejši gospod. Kolega z Vala 202, ki je ponudil prevoz do Westfalna, je bil primoran v bližini stadiona ustaviti avto. Stopili smo do policista in preverili, zakaj je tik pred parkiriščem cestišče zaprto.
"Tu mimo bodo v skupini šli gruzijski navijači," je dejal. Vprašali smo še, kako dolgo bo to trajalo, saj smo na tekmi pričakovali veliko Turkov, ne pa tudi prav dosti Gruzijcev. "Hitro bo šlo, kakšnih 1500 jih je," nas je pomiril. Toda kmalu smo lahko spoznali, da je šlo za šalo. Gruzijcev ni bilo 1500, ampak vsaj desetkrat več, po nekaterih ocenah več deset tisoč, in veliko jih vstopnice za obračun sploh ni imelo. Prizori reke ljudi v belih majicah in z zastavami z rdečimi križi so bili dih jemajoči.
"Iščemo vstopnice," so na severni strani stadiona vpili fantje, ki so še pravi trenutek ubežali nevihti, ki se je slabi dve uri pred tekmo razbesnela nad Dortmundom. Kmalu za njimi so pod streho prihajali že povsem premočeni navijači obeh reprezentanc. Neko dekle je z brisačo z lic navijačev brisalo kaplje in jim na kožo risalo zastave. Zaradi nevihte je bilo treba počakati pod streho in dovolj časa je bilo za manjše navijaške dodatke. Pogovarjali smo se s parom iz Tbilisija. Ona je imela oblečen dres Hviča Kvaračelije, zvezdnika Napolija, on je imel na prsih rdečo podobo svetega Jurija, ki je premagal zmaja. Debata je najprej nanesla na vino, saj je Gruzija tradicionalna pridelovalka žlahtne kapljice. Sledil je pogovor o nogometni vročici, ki je zajela sosedo Turčije. "Nisva pričakovala, da nas bo tukaj toliko. Toda nismo prišli le Gruzijci iz domovine, ampak tudi tisti, ki živijo po Evropi," je opozoril sogovornik in pojasnil, da samo v Nemčiji živi okoli 30 tisoč njegovih sonarodnjakov.
"Mi in vi Slovenci nismo v vlogi favoritov, oboji pa bi lahko večje ekipe presenetili," nam je dejal Giorgi, ko je videl, da smo iz nahrbtnika vzeli mikrofon z gobico, na kateri so bili za Gruzijce nenavadni šumniki. Da bodo premagali Turke, je bil prepričan razposajeni Gruzijcev, nato pa še dodal, da so po odličnih igrah košarkarske reprezentance zdaj dobili tudi konkurenčno nogometno moštvo, uvrstitev na Euro pa da nakazuje tudi priložnost, kako vstopiti v Evropsko unijo.
Slabo uro pred tekmo so se prostori pod strehami pred stadionom izpraznili, gledalci so se premaknili na tribune, kjer pa vse ni bilo v najlepšem redu. S strehe je na prve vrste tribune padala voda. "To je slap v Dortmundu," je pisalo na družbenih omrežjih. Najprej se je zdelo, da bodo obilne padavine povzročile težave organizatorjem, toda ni bilo tako. Drama še ni bila končana, nadaljevala se je med ogrevanjem nogometašev. Takrat so se na eni od stičišč tribun sporekli in nato stepli navijači obeh reprezentanc.
Šele po množičnem posredovanju policistov so se zadeve nekoliko umirile, a ne za dolgo. Ob himnah obeh držav je bilo na polnem Westfalnu, kjer so bili navijači pomešani, zelo bučno. Da napetost ni popuščala, pa so z dobro igro na igrišču poskrbeli nogometaši obeh reprezentanc. Za Turke sta odlična gola dosegla Mert Muldur (25.) in mladenič Arda Güler (65.) iz Real Madrida, vmes je v 32. minuti izenačil Georges Mikautadze in mnoge na tribunah spravil v jok. Ko so imeli Gruzijci ob koncu obračuna večkrat priložnost za izenačenje, celo zadeli so prečko in vratnico, pa je v 97. minuti Kerem Akturkoglu ukradel žogo Gruzijcem ter zadel za 3:1. Hupanje Turkov po Nemčiji se je lahko začelo.
