Drage slovenske bralke. Hitro se oglasite! DT, Dominic Thiem, zmagovalec teniškega grand slama v New Yorku, je znova samski. Dominic ni le prijazen, ampak je zdaj tudi bogat in očitno rad pije red bull.
A propos, Red Bull: 400 tisoč Avstrijcev je v živo spremljalo, kako je naš Dominic v New Yorku porazil Zvereva. In sicer na Servus TV, zasebni televiziji v lasti Avstrijca in lastnika blagovne znamke Red Bull Didija Mateschitza. Servus TV je dvoboj prenašala brezplačno, tako kot Eurosport. Avstrijska državna televizija ORF ga ni.
Servus TV prevzema zdaj na primer tudi polovico pravic za prenašanje dirk formule ena v naslednji sezoni, s čimer bo znova izrinila ORF, tako kot pri prenosu nekaterih tekem lige prvakov in še česa. Ampak v tem trenutku med diskusijo, v okviru katere naj bi pravzaprav napisal nekaj o Thiemu, zdrsnemo k identitetni krizi avstrijske državne televizije, ki ji moram vsaka dva meseca nakazati 50 evrov. To bo tudi eden od razlogov, da to za povzdignjenje Dominica v narodnega junaka ne zadošča.
Bogat, samski, rad pije red bull
Interakcije med "državno oblastjo" oziroma ORF, medialno propagandno opredelitvijo in Agitpropom ni več, ker je državna televizija izgubila svojo samostojnost. Je gospod Tadej Pogačar vaš vzor, ljubi bralci? Ali je za vas zgolj modni hit? Toda tako ni mogoče ustvarjati junakov. Katere junake je že ustvarila ORF? Franza Klammerja, Nikija Laudo, Thomasa Musterja.
Še vedno podoben fantiču
V kriznih časih potrebujemo junake. Dominic to še ni povsem. V odsotnosti superzvezdnikov (je Đoko tudi zasebno tak, da vse okoli sebe obstreljuje z žogicami?) je osvojil veliki turnir. Petindvajset let po Musterju.
Avstrijsko ljudstvo išče narodne junake
Podobnost z bogom, kot v Mustrovih časih, kreiranje superzvezdnika, paradnega človeka v času korone, ni prav uspešno tudi zato, ker se subjekt občudovanja ne trudi preveč. Lauda je premogel tudi več, hm … karizme, če lahko temu tako rečemo. Thiem se zdi še vedno podoben fantičku. Kar tudi je, glede na to, da intervjuje daje njegov oče. Kot je to običajno za vse trenerske oče-sin odnose, je moral imeti tudi Dominic blazno srečno otroštvo, si mislim. Pri Zverevu je bilo verjetno podobno. Drugemu Dominicovemu očetu je ime Günter Bresnik. Ta ga je kot lastnik zasebne teniške akademije v bližini Dunaja treniral od osmega leta starosti naprej in ga izoblikoval v športnika svetovnega razreda. Pred štirimi leti je izdal knjigo z naslovom Die Dominic-Thiem-Methode (Metoda Dominica Thiema).
Leta 2019 se je Thiem poslovil od njega in najel novega trenerja. Danes tožijo drug drugega. Tako kot se to dogaja v vsaki "normalni družini".
Ljubezni konec po petih dvobojih
Thiemov oče je po drugi strani z odstavljeno nekdanjo predsednico Avstrijske teniške zveze pred kratkim ustanovil svojo teniško zvezo. Proti Avstrijski teniški zvezi, da bi izvajala Thiemovo metodo. Kot v kakšni ceneni telenoveli ob treh popoldne, tokrat na avstrijski državni televiziji. Thomas Muster je kot supertrener našega Dominica treniral pred nekaj tedni, in sicer natanko pet dvobojev, potem je bilo ljubezni konec. Tako ostane samo še ata Thiem. In avstrijsko ljudstvo, ki v časih, kot so današnji, išče narodne junake.
Domi na tiskovnih konferencah s svojim spodnjeavstrijskim naglasom, psevdoknjižno nemščino, ne zveni prav nič zvezdniško, ampak bolj kot kak piflar, ki vedno sedi v prvi vrsti in govori tako, kot je všeč učitelju. Nekaj mora storiti, tako kot Muster.
Ta je vendar južni Štajerec, precej podoben severnemu Slovencu, in je imel svoje posebnosti. Pred leti je ustanovil teniško akademijo Muster-Land, imel je lastno znamko očal, vendar ne iz prvega ne iz drugega ni bilo nič. Svoje posestvo v "štajerski Toskani" je moral prodati, in sicer - saj ne boste uganili, komu - Didiju Mateschitzu/Red Bullu. Kljub temu je še vedno prisoten v naših glavah.
Domi potrebuje thomasmusterizacijo. Morda bi se moral Thomas pri njem zaposliti kot svetovalec za slog, javni govor in vedenje. Da bi v Thiemovo metodo vnesel malo posebnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
