Sredi koruznega polja so 5. septembra leta 1929 v Zgornji Pristavi v Halozah nedaleč od njegovega doma našli mrtvega posestnika Antona Horvata. Rane na njegovi lobanji so nakazovale, da pokojnik ni umrl v nesreči, ampak je obstajal utemeljen sum, da gre za kaznivo dejanje, zato je okrajno sodišče na Ptuju nemudoma odredilo avtopsijo, ki je domneve policije potrdila.
"Zato se je preiskava nadaljevala z vso strogostjo in je bila končno skrivnostna smrt posestnika Antona Horvata tudi popolnoma razjasnjena. Horvat je postal žrtev svojega lastnega sina Martina. Spečega je zavratno umoril in prenesel potem očetovo truplo na njivo v koruzo," zapišejo v Mariborskem večerniku Jutra 12. septembra 1929.
Mladeniča so aretirali in kmalu je na zaslišanju dejanje tudi priznal. Očeta je umoril 3. septembra med 21. in 22. uro, ko je spal na skednju. Pred tem je domov prišel vinjen, kar pri Antonu Horvatu ni bilo nič nenavadnega. Martinu pa se je ponudila priložnost, da izvrši peklenski načrt, ki ga je skoval že prej – z očetom sta bila že dolgo v sporu in med njima je tlelo pravo sovraštvo. V drvarnici je vzel težko sekiro in se previdno splazil na skedenj, tam pa zamahnil proti očetovi glavi. En udarec čez oko in nos je bil dovolj, da mu je razklal lobanjo. Truplo je potem odvlekel v koruzo, da bi svoj zločin prikril, pa je pričel očeta iskati po gostilnah in sorodnikih.
Na zaslišanju so policisti uporabili zvijačo in se Martinu zlagali, da ga je pri dejanju opazovala priča. Nasedel je, saj je, potem ko je odvlekel očetovo truplo v koruzo, v bližini res videl temno postavo, ki je kadila. Sklepal je, da ga je res nekdo videl, zato je vse priznal in se izpovedal.
"Martin Horvat je star šele 18 let in pride seveda pred poroto, kjer se bodo končno razkrile vse tajnosti te težke rodbinske tragedije. Umorjeni Anton Horvat je bil močno vdan alkoholu. Popival je cele dneve po gostilnah in doma zanemarjal delo," je o okoliščinah še poročal Mariborski večernik Jutra.
