Jasmina Cehnar
Tekmovanje v Postojni so organizirali republiška uprava za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije in Združenje slovenskih poklicnih gasilcev. Mariborski poklicni gasilci so se izkazali kot najboljši v tehničnem reševanju ob prometni nesreči tako med poklicnimi gasilci kot med vsemi sodelujočimi ekipami. Tekmovanja se je udeležilo dvajset gasilskih enot širšega pomena, ki imajo z državo sklenjeno pogodbo za posredovanje ob prometnih nesrečah.
Jure Zemljič, Klemen Šteger, Alen Čehič, Marko Pliberšek, Gal Šipek in Nace Zemljič so mladi mariborski gasilci, ki so najbolj strokovno rešili poškodovance v simulirani nesreči. Ta je bila zelo zahtevna. Na cesti so trčila tri vozila. Eno je obstalo na boku, drugo se je zagozdilo na oviri, tretje pa je ostalo naslonjeno na drugo. Voznik tretjega avta je s hudo poškodovanim hrbtom ostal ukleščen v vozilu. Najprej je bilo treba stabilizirati vozila, nato začeti reševati ponesrečence. "Polomiti je bilo treba vsa stekla in notranjega reševalca pripeljati do ponesrečene osebe, nato smo lahko začeli z rezanjem vozila. Vsaka ekipa je morala odstraniti prtljažnik, celotno streho in sovoznikova vrata. Ko je bilo to opravljano, smo poškodovancu namestili vratno opornico in ga pravilno iznesli iz vozila," je o kompleksni nalogi, za katero so imeli le petnajst minut časa, razlagal Jure Zemljič, vodja tekmovalne ekipe. Komisija je ocenjevala in točkovala ravnanje vodje ekipe, notranjega reševalca, torej prvo pomoč oziroma oskrbo ponesrečenca in pravilni iznos poškodovanca iz vozila, ter tudi stabilizacijo vozil, pravilno rokovanje z orodjem in sam tehnični poseg.
Trenirali so dlje časa. Ne le v pri rednih vajah, ki jih morajo gasilci vsak dan opravljati v okviru službene dolžnosti, pač pa še dodatno s preigravanjem scenarijev nesreč po lastni domišljiji. Zmaga niti ni bistvena, gre za pridobivanje znanj, ki se prenaša v vsakodnevne intervencije, poudarjajo gasilci. "Tako tekmovanje ti da potrditev, da si konkretno usposobljen, da je tvoje znanje na dobrem nivoju. Bolj samozavestno greš kraje na prometnih nesreč - zaradi vseh priprav ti je v realnih primerih prej jasno, kako najbolje posredovati," je povedal gasilec Klemen Šteger. Kot sodelavci, ki delajo v isti izmeni, so se med pripravami še bolje spoznali in povezali, kar je zelo pomembno tudi pri realnih reševalnih akcijah, je izpostavil Alen Čehič.
Prvo mesto je potrditev, da so mariborski poklicni gasilci dobro usposobljeni in pripravljeni. Ne nazadnje so tekmovalce ocenjevali inštruktorji iz gasilske šole, kar pomeni, da v strokovnem smislu višjega nivoja v Sloveniji ni, je zadovoljen razmišljal tudi Aleš Ciringer, direktor gasilske brigade Maribor. "Sama oprema ne pomeni nič, če nimaš ljudi, usposobljenih za njeno uporabo. Najbolj sem vesel, da smo pokazali, da znamo delati s to opremo, in da smo bili ne nazadnje prvi ravno Mariborčani," je poudaril direktor in dodal, da izvajajo vse več raznoraznih tehničnih intervencij in pomoči. Po njegovih besedah tako zahtevni dogodki, kot je bil zastavljen na tekmovanju, niso pogosti, "dejstvo pa je, da moraš biti pripravljen tudi na najhujši scenarij."
Kaj je najtežji del tega poklica? "Meni je najtežje, ko grem na območje, kjer poznam ljudi. Imel sem primer, da je tisti, ki sem ga poznal, umrl in smo ga rezali iz vozila. Druga stvar so otroci, sploh če so poškodovani. V eni od nesreč so bili udeleženi trije majhni otroci, eden je bil v kritičnem stanju zaradi udarca v glavo, mama pa je bila ukleščena. Na eni strani jočejo otroci, na drugi kriči mama ... To so psihično najbolj obremenjujoče stvari. Težko je tudi, če je v nesreči udeležena družina in eden od njenih članov umre ali je huje poškodovan, drugi pa niso in jih imaš vse zraven. Poleg tehnične pomoči moramo nuditi tudi psihološko pomoč, ljudi tolažimo, jih odpeljemo stran," je še o drugem, marsikomu nevidnem vidiku reševanja iz vozil razlagal Matej Kraner, vodja prve izmene v Gasilski brigadi Maribor
