Mestni drevoredi: To ni bila drevesna ulica

17.12.2024 03:09

V Medvedovi ulici zasaditev z drevesi šele od lanske prenove

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Borut Ambrožič

Med novodobnimi zelenimi linijami v Mariboru so tudi holandski bresti na prenovljenem 600 metrov dolgem odseku Medvedove ulice med Turnerjevo ulico in Vrbansko cesto. Za hortikulturno vzpostavitev zelene linije kultivarjev Ulmus Lobel so poskrbeli v krajinskoarhitekturnem biroju PLAN - KA iz Maribora.

Medvedova ulica je del nekdanjega Koroškega predmestja, ki je bilo ob Magdalenskem, Meljskem in Graškem predmestju najmlajše. Pospešeno se je začelo širiti šele v drugi polovici 19. stoletja. Zgodovinar Sašo Radovanovič v knjigi Mariborske ulice nekoč in danes navaja, da je bila leta 1928 ena od novih ulic poimenovana po duhovniku, učitelju, pisatelju in pesniku Antonu Medvedu (1862-1925). Prvotno se je imenovala Dr. Anton Medvedova ulica, pred drugo svetovno vojno je bila preimenovana v Medvedovo ulico, med nemško okupacijo v Medved Gasse, kmalu zatem v Grillparzer Strasse, po avstrijskem dramatiku, po zmagi nad okupatorjem se je ponovno imenovala Medvedova ulica.

Bresti (Ulmus) so listopadne drevesne vrste iz družine brestovk, ki izvirajo iz Azije. Najbolje uspevajo na sončnih lokacijah. Listi so jajčaste oblike z nazobčanim robom. Drobni cvetovi zacvetijo spomladi.

Znanih je okoli 40 vrst brestov. Najbolj razširjena vrsta bresta v Sloveniji je gorski ali goli brest (Ulmus glabra). Kultivar bresta (Ulmus Lobel) sodi med drevesa, ki so bolj odporna proti podnebnim spremembam. Poimenovan je po flamskem botaniku Mathiasu de l'Obelu. To sorto so v 70 letih prejšnjega stoletja selekcionirali v občini Wageningen na Nizozemskem. Ulmus Lobel je kultivar, odporen proti glivi, ki je konec 20. stoletja močno načela breste. Cenjen je tudi zaradi hitre rasti in krošnje, ki daje veliko sence. Zraste do 20 metrov visoko z vejami, ki rastejo strmo navzgor. Sprva temno zeleni listi se jeseni obarvajo bronasto in pogosto ostanejo na drevesu do konca novembra.

Brestov les so zaradi njegove trdnosti in žilavosti uporabljali za gradnjo mlinskih koles.

Tekst sta v okviru projekta EU ​Erasmus + ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, pripravila Borut Ambrožič (Hortikulturno društvo Maribor) in dr. Jerneja Lešnik

(VSGT Maribor).

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta