Ljudje smo nagnjeni k postavljanju in podiranju rekordov. Zato nas zadeve, predmeti, dogodki, dosežki, osebe ..., ki imajo dodan predznak naj, bolj pritegnejo. Večkrat se v turizmu, še veliko bolj pa v marketingu in svetu reklam, ta oznaka da čemu, kar pa nas potem v bistvu razočara. Toda za najstarejšo trto na svetu, Staro trto na Lentu, tega nikakor ne moremo reči. Ta starka častitljivih let, ki skozi stoletja kljubuje vplivom narave in človeka, je upravičeno ponos Maribora.
In enako se upravičeno z zgodbo, da imajo najstarejšo slovensko vinsko klet, pohvalijo na Ptuju. V bogati tradiciji ptujskega vinarstva ima vinska klet v strogem središču mesta gotovo poseben položaj. Njeni začetki segajo v leto 1239, ko so bratje minoriti pod samostanom postavili vinsko klet, in njim gre zahvala, da se je 780 let neprekinjeno ohranila vinska trgovina na Ptujskem.
Danes to tradicijo nadaljuje podjetje Ptujska klet, ki poleg pridelave in prodaje lokalnih vin skrbi tudi za hrambo vinskih zakladov. Med njimi je eden prav poseben, vino Zlata trta z neverjetno letnico nastanka, to je v letu 1917. S tem velja za najstarejše slovensko vino. Poleg tega imajo še nekaj drugih izjemnih arhivskih letnikov. Najbolj zanimiva pa je med zaprašenimi, z žlahtno plesnijo obdanimi zidovi arhivske kleti, kjer je stalna temperatura med 9 in 12 stopinjami Celzija, vlažnost pa 75-odstotna, prav steklenica z najstarejšo trto.
Zlata trta je iz slovenskega grozdja z območja Haloz. Pred več kot sto leti sta jo v arhiv kleti, takrat Ornigove kleti, shranila kletar in takrat župan Joseph Ornig in njegov sin Pavel. K sreči se je ohranila med vojno in tudi povojno ropanje je to klet zaobšlo. Po zaslugi Pavla, ki je klet zazidal in pred njo postavil sod. Ptujska klet ima eno največjih arhivskih vinskih zbirk v tem delu Evrope. V njej je okoli 180 tisoč steklenic izbornega vina. Medtem ko so ostala vina na prodaj, Zlata trta seveda ni. In jo tudi skrbno hranijo, v posebnem delu kleti.
Arhivska klet zadnjih nekaj let služi zgolj turističnim namenom, stari leseni sodi, ki jih vidimo v prvem prostoru, ko se spustimo po stopnicah v klet, so napolnjeni z vodo in zažveplani, da se ne izsušijo in razpadejo. Na teh starih hrastovih sodih je z rezbarijami zabeležena zgodovina trgovanja z vinom na Ptujskem. Za oglede, ki jih spremlja tudi degustacija izbora njihovih vin, se je treba najaviti na (0)2 787 98 35 ali preko e-maila ksenja.arbeiter@ptujska-klet.si. V sodelovanju z Zavodom za turizem Ptuj so pripravili tudi posebno turo po zgodovini vinarstva v mestu, v okviru katere si lahko Zlato trto tudi od bližje ogledate.
