Namig za potep: Hudičeve skale nad Kamnico vsakokrat navdušijo

Branka Bezjak Branka Bezjak
03.03.2024 05:30

Velja spomniti na lokacije, ki jih poznamo, a jih že dolgo nismo obiskali. Nenavadne skale sredi gozda nad Kamnico so med njimi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ob za to lokacijo nenavadnih skalah je postavljena tudi informativna tabla.
Branka Bezjak

Večkrat smo tudi v Večeru že pisali o Hudičevih skalah, zanimivi lokaciji v gozdu nad Kamnico. A velja kdaj kakšne objave ponoviti, osvežiti spomin vsem, ki morda iščejo lokacijo za krajši skok v naravo. Ta lokacija je lahko torej krajša, samostojna izletniška destinacija, da se pa seveda od tukaj pot nadaljevati na Urban ali na Tojzlov vrh, saj je pot naprej markirana. Tudi pot do skal je označena. Iz izhodišča v Kamnici gremo mimo pošte med hišami v smeri regionalne ceste, potem pa je na desni smerokaz za Tojzlov vrh. Od tu sledimo markacijam, sprva med hišami, nato se ob vinogradu pot sprva strmo vzpne. A nas takoj nagradi s pogledi na Mariborski otok, tako na istoimensko hidroelektrarno kakor na območje z mariborskim poletnim kopališčem. Nato naprej med nekaj vikend hiškami, od koder pa se nam razgled ponuja v smeri Bresternice, na Dravo v smeri Ruš.

Potem s široke poti zavijemo znova desno, na kar nas opozori postavljena usmerjevalna tabla. Zatem spet sledimo markacijam, še čisto malo se potrudimo na strmini in smo že pri nenavadnih skalah sredi gozda. Od nekdaj se tega kraja drži nekoliko misteriozen sloves. Po videzu se namreč skale razlikujejo od drugih skal v okolici oziroma drugih skal v tem gozdu sploh ni opaziti. Nekateri verjamejo, da je v Hudičevih skalah zapisano prastaro vedenje o astronomiji. Nastanek pa pojasnjuje tudi urbana legenda, ki govori o nevernih Kamničanih. Te je hudič želel kaznovati, zato je iz Dravske doline dvignil mogočne skale in jih - neverne duše - želel pokončati, a je, ko je dvignil prvo, zapel petelin in naznanil jutri. Hudič, ki mu je v hipu moč pošla, je pobegnil. Skale pa so mu padle na tla, kjer so ostale do danes.

V zimskem času se ponuja še lep razgled na Dravo.
Branka Bezjak

Na informativnih tablah, ki so jih pred kakšnima dvema letoma postavili ob skale, je tudi ta del zapisan, kakor dejanski nastanek Hudičevih skal. Strokovnjaki namreč sklepajo, da je do tega prišlo med nekdaj višjo lego reke Drave, ki je ob strugi odlagala prod in pesek, ki sta se spoprijela v konglomerat. Ko je kamnina razpokala in površinsko preperela, so nastale čudovite Hudičeve skale (visoke do štiri metre). Na tablah so sicer poimenovane Vražje skale, a se je med ljudmi bolj prijelo ime Hudičeve skale.

Pot od Hudičevih skal lahko nato torej nadaljujemo v smeri Urbana ali se vrnemo po isti poti na izhodišče. Je pa območje zanimivo za obisk v vseh letnih časih. Zdaj, ko se drevesa še niso olistala, se nam od tam ponuja lep razgled na Dravo. Poleti to zakrivajo listi, zato pa je takrat tam prijetna senca.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta