Anita Kirbiš
V septembru je minilo 25 let od obiska papeža Janeza Pavla II. v Mariboru, ko je Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Letos je tudi 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja in 165 let od prenosa sedeža lavantinske škofije iz koroškega Šentandraža v štajerski Maribor (1859). S slednjim je Slomšek bistveno pripomogel, da je Štajerska ostala slovenska. Ob teh pomembnih mejnikih sta Nadškofija Maribor in Mestna občina Maribor pripravili spominski večer, še zmeraj je na ogled razstava o škofu Slomšku z naslovom Vse za Božjo slavo, zveličanje duš in prenovo škofije, ki jo je pripravila Lilijana Urlep iz Nadškofijskega arhiva Maribor. Praznovanje pomembnih Slomškovih obletnic se je nadaljevalo v Olimju, kjer so se s hvaležnostjo spominjali nove maše, ki jo je Slomšek tam obhajal pred 200 leti, in v Celovcu, kjer je približno sto slovenskih in koroških duhovnikov ter krepko preko tisoč vernikov 22. septembra slovesno obhajalo Slomškovo nedeljo. Prav v Celovcu je namreč Slomšek prejel mašniško posvečenje. V duhovnika ga je posvetil celovški škof Jakob Peregrin Pavlič, po rodu Slovenec.
Slovesnost so pripravili člani Slomškovega odbora skupaj s sodelavci iz celovške škofije. V Celovec je prispelo dvanajst avtobusov vernikov z različnih koncev Slovenije, ki so se poklonili velikemu človeku in škofu ter obenem utrjevali vezi s koroškimi Slovenci. Skupina romarjev, skupaj s celjskim škofom dr. Maksimiljanom Matjažem, je del poti - dvanajst kilometrov - romala peš od Žihpolj (Maria Rain) preko Vetrinja do stolnice v Celovcu. Slovesno mašo je ob somaševanju sedmih slovenskih škofov, med njimi je bil mariborski nadškof Alojzij Cvikl kot Slomškov naslednik, daroval koroški Slovenec in krško-celovški škof Jože Marketz, poleg Pavliča edini Slovenec na celovškem škofijskem sedežu. V pridigi je škof poudaril veliko vlogo Jakoba Prašnikarja, kaplana na Ponikvi v Slomškovi mladosti, ki je v mladem Slomšku prebudil veselje do duhovniškega poklica in mu kasneje stal ob strani. In poleg tega Slomškov čas v bogoslovnem semenišču v Celovcu, kjer je bodoči škof organiziral tečaje slovenščine za bogoslovce in se lotil prevajanja iz nemščine v slovenščino. Poudaril je, da je imel Slomšek kot duhovnik in škof, pisatelj, vzgojitelj in kulturni delavec veliko vlogo pri oblikovanju Cerkve in družbe. Ob koncu slovesnosti je besedo prevzel mariborski nadškof Cvikl, zahvalil se je organizatorjem za opravljeno delo in izpostavil tesne vezi med mariborsko in krško škofijo, ki ju veže in prepleta stoletna zgodovina - Šentandraž na Koroškem je bil več kot 600 let sedež lavantinske škofije - in zaključil s Slomškovo mislijo: "Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike."
Združeni šentiljski in košaški romarji so na pot odšli zarana z duhovnim vodjo dekanom Igorjem Ignacijem Novakom in romarsko vodnico Melito Verlič. Lepo nedeljo so izkoristili za ogled koroških znamenitosti – romarskega središča na avstrijskem Koroškem Gospa Sveta (Maria Saal), Gosposvetskega polja in vojvodskega prestola pod milim nebom – spomenika zgodovinskega pomena in pomembnega simbola posvetne oblasti. Ogledali so si tudi čudovit stari del Celovca z gledališčem, mestno hišo, cerkvijo sv. Ilja, ki je bila še posebej zanimiva za Šentiljčane, ustavili so se ob spomeniku Marije Terezije in 400 let starem kipu krilatega zmaja (njegova anekdota je povezana z nastankom Celovca) na Novem trgu. Nato so se pridružili osrednji Slomškovi svečanosti v baročni stolnici sv. Petra in Pavla, kjer je po slovesnosti bila pogostitev za vse romarje. Prihodnje leto bo osrednja slovesnost ob Slomškovi nedelji v Celju.
Dodajmo, da je bil Slomšek v škofa posvečen leta 1846 v Salzburgu. Umrl je leta 1862, njegov svetniški grob pa je v mariborski stolnici.
