Branka Bezjak
Že samo aktivnosti, programi, ki jih izvajajo, so številni, obsežni in raznovrstni ter pričajo, da jih brez prostovoljcev ne bi mogli izvesti. To je Kornelija Kaurin izpostavila tudi v govoru ob prejemu plakete Večerova nevladnica Štajerske 2023. Letovanja, ustvarjalne delavnice, TOM telefon, Bralna značka, Mladi za napredek Maribora, Otroški parlament, izmenjevalnica oblačil, obisk dedka Mraza, počitniški progami, vse to in še več izvajajo. Lani je prejela tudi posebno priznanje Slovenske filantropije za življenjsko delo za svoje angažirano delo s prostovoljci. S svojimi bogatimi izkušnjami, znanjem in spodbudo prostovoljce podpira pri razvijanju njihovih potencialov, pri osebnem in poklicnem razvoju. "Veliko jih je k nam prišlo preko programa javnih del in so potem tukaj ostali kot prostovoljci. To me zelo veseli," pravi. Kako pa je usmerjati vse te različne posameznike? "Če posameznik pride s pravim odnosom, se vse da. Pomembno je zavedanje, da prostovoljstvo ni samo dajanje, ampak je v veliki meri tudi sprejemanje, pridobivanje dragocenih izkušenj. Predvsem za mlade, ki morda študirajo na smereh, povezanih s temi področji. Tukaj pridejo v neposreden stik s tistimi, s katerimi bodo potem delali, na primer pedagogi, medicinci, psihologi," meni Kornelija Kaurin. "Sicer pa imajo prostovoljci različne izkušnje, znanja. Spodbujamo jih tudi, da sami oblikujejo vsebino, uresničujejo svoje ideje, veščine. Njihovo zadovoljstvo se namreč prenaša tudi na zadovoljstvo otrok oziroma mladostnikov, s katerimi delajo v posameznem programu," dodaja.
Sama je bila prostovoljka že v srednji šoli, ko so se udeleževali mladinskih delovnih akcij, v ZPM Maribor je prišla leta 1997 in tam bo čez dve leti dočakala pokoj. "Ko se ob tem spomnim, da še nismo bili polnoletni, a nam starši niso dajali posebnih dovoljenj. Smo pa imeli odgovornosti, zadolžitve, ampak nihče ni delal težav pri tem." Koliko je danes sicer še zanimanja za prostovoljstvo? "Veliko bolj se moraš potruditi, da najprej pridejo informacije do ljudi, da jih morda nekdo spodbudi. Ker je povpraševanje po delu veliko, se študenti morda raje odločajo, da gredo delat v gostinstvo med počitnicami. A ravno nanje apeliram. Seveda, naj si nekaj zaslužijo, ampak del počitnic pa lahko tudi namenijo prostovoljstvu. Da pogledajo tudi ta svet, ki ti prinese nova poznanstva, socialno mrežo, poleg vsega znanja, ki ga pridobiš."
Nikakor ne gre pri njihovih programi samo za to, da bi prostovoljci otroke reševali iz slabih socialnih razmer, pri stiskah. Gre za to, da jim nudijo aktivno, kakovostno preživljanje prostega časa, to pa potrebujejo vsi ne glede na socialni status. "Tudi pri TOM telefonu ni samo negativna plat, je splošen telefon. In nekateri pokličejo tudi zato, ker potrebujejo le pogovor. Da vprašajo, kako se pečejo palačinke. Seveda to ni prevladujoče, ampak želim poudariti, da otroci, mladi potrebujejo široko paleto zadev, dobro voljo, družbo ... Predvsem pa naj jih starši odmaknejo od zaslonov. Tudi zaradi tega se najbrž veča število otrok, ki imajo posebne potrebe." Otroci potrebujejo več preživetega časa s starši, še izpostavlja: "Vsako leto, odkar sodelujem pri Otroškem parlamentu, so otroci v razpravah nekaj časa posvetili tudi staršem, odraslim. Izpostavljali so, da pogrešajo, da jih naučijo teh veščin. Zato upam, da to zdaj, marsikateri od teh so sedaj tudi že starši, tudi sami počnejo z otroki."
