Konservativni uniji CDU/CSU s kanclerskim kandidatom Arminom Laschetom se obeta drugo mesto. Unija je sicer zaostanek v zadnjem tednu zmanjšala na v povprečju tri odstotne točke, po eni od anket celo na eno samo odstotno točko, kar je premalo za zanesljive volilne napovedi.
Uniji CDU/CSU se je na začetku kampanje obetala zmaga, a je nato izgubila precej podpore, Laschet pa je kot kanclerski kandidat zagrešil več napak. V zadnjih dneh, potem ko se je v kampanjo aktivno vključila tudi dosedanja kanclerka Angela Merkel, pa je unija uspela nekoliko nadoknaditi izgube.
Zeleni naj bi z okoli 16 odstotki pristali na tretjem mestu, kar bi bil zanje najboljši rezultat doslej. Zeleni imajo tudi svojo kanclersko kandidatko Annaleno Baerbock, a na kanclerski položaj ne morejo računati.
Visoka volilna udeležba
Na današnjih parlamentarnih volitvah v Nemčiji kaže na visoko volilno udeležbo, pišejo nemški mediji. Ponekod, na primer v Berlinu, ljudje v dolgih vrstah čakajo, da bi oddali svoj glas.
V zvezni deželi z največ prebivalci, Severnem Porenju-Vestfaliji, se je do poldneva volitev udeležilo 45 odstotkov upravičencev, medtem ko jih je pred štirimi leti do te ure na volišča prišlo le 40 odstotkov, je sporočilo deželno notranje ministrstvo.
Scholz uživa največ podpore
V Nemčiji kanclerja ne volijo neposredno, temveč ga izbira parlament, vendar, kot piše nemška tiskovna agencija dpa, osebnost kanclerja v kampanji vseeno igra pomembno vlogo. V tokratni kampanji je kot kanclerski kandidat daleč največ podpore užival Olaf Scholz. Po anketi televizije ZDF bi ga podprla več kot polovica volivcev.
Z okoli 11 odstotki bodo v bundestag zagotovo prišli še liberalci (FDP) in skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), medtem ko Levica s šestimi odstotki še ni povsem na varni strani.
Socialdemokratski kanclerski kandidat Scholz je ob oddaji glasu v Potsdamu, kjer ga je spremljala žena Britta Ernst, volivce še enkrat pozval, naj podprejo socialdemokrate in mu zagotovijo kanclerski mandat.
Kandidat unije CDU/CSU Laschet, ki je volil v Aachnu, prav tako v družbi soproge Susanne, pa je dejal, da so tokratne volitve zelo pomembne. Tudi on je volivce pozval, naj mu omogočijo, da postane kancler. Ob glasovanju se mu je po poročanju Deutsche Welle zgodila nerodnost, saj ni prepognil volilnega lista in ob oddaji glasu so tisti, ki so stali zraven, lahko videli, kako je glasoval.
Laschetov glas veljaven
Glas Lascheta je veljaven, je sporočila volilna komisija. Pravila v Nemčiji določajo, da mora volivec glasovnico prepogniti, da se ne vidi, komu je dal glas. S tem naj bi preprečili možnost vplivanja na volitve in zagotovili tajnost glasovanja.
Številni mediji so poročali o dogodku in se spraševali, ali bodo Laschetov glas razveljavili. A volilna komisija je na Twitterju sporočila, da je Laschetov glas veljaven in da ni mogoče govoriti o vplivanju na volitve.
Današnji dogodek je še eden v vrsti spodrsljajev kanclerskega kandidata CDU/CSU. Poleti je na primer sprožil zgražanje, ko se je na slovesnosti v spomin žrtvam poplav smejal.
Kanclerska kandidatka Zelenih pa je volivce k oddaji glasu pozvala po Twitterju. "Živeti v demokraciji pomeni imeti izbiro. Gre za našo prihodnost," je tvitnila Annalena Baerbock.
Kanclerka Merklova je letos glasovala po pošti. Volišča bodo odprta do 18. ure, takoj zatem bodo objavljeni izidi vzporednih volitev. Uradni izidi volitev bodo znani ponoči.
Pogojanja lahko trajajo tudi več mesecev
V prihodnjih dneh bodo stekla koalicijska pogajanja. Večina komentatorjev ocenjuje, da bo za oblikovanje koalicije potrebno sodelovanje treh strank, in ne le dveh kot doslej, pogajanja pa lahko trajajo tudi več mesecev.
Na tokratnih volitvah se za nov mandat ne poteguje aktualna kanclerka. Angela Merkel se namreč po 16 letih vodenja vlade s tega položaja poslavlja. Njen mandat se bo uradno končal s konstituiranjem novega bundestaga mesec dni po volitvah, kanclerske naloge pa bo opravljala do prisege naslednika.
Hkrati z zveznimi parlamentarnimi volitvami danes potekajo tudi volitve v nemških zveznih deželah Berlin in Mecklenburg-Pomorjansko; v obeh se obeta zmaga SPD. V Berlinu poleg tega poteka referendum o predlogu razlastitve velikih podjetij, ki imajo v lasti kar šestino vseh najemniških stanovanj in naj bi bila kriva za vse višje najemnine.