Ob vse bolj napetih odnosih med Rusijo in zahodnim svetom je na ruska vrata skoraj dobesedno potrkal ameriški zunanji minister Antony Blinken. Obiskal je Ukrajino, ki je od leta 2014 glavna točka spora med Washingtonom, Brusljem in drugimi zahodnimi prestolnicami ter Moskvo. Res so Združene države Amerike že leta najtesnejša ukrajinska zaveznica, a obisk v Kijevu je bil predvsem sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da ima tudi Zahod rdečo črto, ki se je ne sme prestopiti. Ker odnosi med novim predsednikom ZDA Joejem Bidnom in Putinom še niso definirani, se uradni Kremelj v urah, ki jih je Blinken preživel v Kijevu, uradno ni odzival.{infobox-quote_full}161456{/infobox-quote_full}
Blinken je med obiskom v Kijevu ob vse bolj napetih rusko-ukrajinskih odnosih zaradi krepitve ruske vojaške prisotnosti na meji z Ukrajino potrdil zavezanost Washingtona ukrajinski suverenosti, ozemeljski celovitosti in neodvisnosti. Rusijo je pozval, naj neha z agresivnimi dejanji. "Tu sem iz zelo preprostega razloga, in sicer zato, da v imenu predsednika Bidna ponovno potrdim našo močno zavezanost suverenosti Ukrajine, njeni ozemeljski celovitosti in neodvisnosti," je dejal Blinken. V pogovoru z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo je poudaril nujnost izvajanja reform v državi ter potrdil ameriško pripravljenost za pomoč pri "krepitvi demokracije, gradnji institucij in napredku pri reformah v boju proti korupciji". Po srečanju s predsednikom Volodimirjem Zelenskim pa je Blinken pozval Rusijo, naj odneha z nepremišljenimi in agresivnimi dejanji proti Ukrajini. "Trdno vam stojimo ob strani (...) in gledamo v smeri Rusije, naj odneha z nepremišljenimi in agresivnimi dejanji," je povedal. "Zavedamo se, da je Rusija umaknila nekaj sil ob meji z Ukrajino, zavedamo pa se tudi, da jih je še veliko ostalo tam," je dodal.
Zelenski je ob tem opozoril, da je umik ruskih vojakov, ki so se aprila nakopičili na ukrajinski vzhodni meji, bilo naj bi jih čez sto tisoč, po oceni Kijeva prepočasen, zato bi lahko še vedno ostajala grožnja. "Nihče si ne želi teh presenečenj," je poudaril. Ukrajina si sicer želi čim tesnejših stikov z zvezo Nato, a trdnih zagotovil ne dobi. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je konec aprila med obiskom na Krimu, ki ga je Rusija anektirala po referendumu pred sedmimi leti, ko se je tudi začela vojna na vzhodu Ukrajine, napovedal umik vojakov, ker naj bi dosegli cilje vojaške vaje, ki so jo izvajali na območju. V upornih proruskih regijah Doneck in Lugansk sicer živi več kot pol milijona ljudi, obsegata pa sedem odstotkov ukrajinskega ozemlja.
Pri vsem tem gre tudi za tipanje terena pred morebitnim vrhunskim srečanjem Biden-Putin, ki bi lahko bilo že junija. Biden je v sredo izrazil upanje, da bi se to zgodilo kmalu, saj bo junija na turneji po Evropi, na svoji prvi poti v tujino po zaprisegi 20. januarja. Uradna Moskva taktizira in se še ni pozitivno odzvala niti na Bidnovo željo po srečanju s Putinom v tretji državi, ki jo je izrazil že pred tedni. Biden je proti Rusiji uvedel sankcije zaradi ponovnega vpletanja v ameriške volitve in zaradi računalniških vdorov. Sta pa predsednika 13. aprila govorila po telefonu. Bela hiša je takrat sporočila, da sta Biden in Putin govorila o številnih regionalnih in globalnih vprašanjih, vključno z namero o strateškem dialogu za stabilnost glede nadzora nad oborožitvijo in nastajajočih varnostnih vprašanjih ter nadgradnji pogodbe o jedrski oborožitvi Novi Start.
