Assange pred sodniki

Skoraj natanko deset let zatem, ko je spletna stran WikiLeaks razburkala svetovno javnost z objavo posnetkov in podrobnosti o ameriških napadih v Afganistanu in Iraku, potem pa še z razkritjem desettisočih diplomatskih depeš, ki so iz vsega sveta romale proti zunanjemu ministrstvu ZDA in iz njega, se ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange še vedno bori proti izročitvi ameriškemu pravosodju. Že skoraj eno leto je v strogo varovanem zaporu v Londonu zaradi davne kršitve pogojnega izpusta, za rešetkami pa naj bi ostal, dokler britansko sodišče in na koncu vlada premierja Borisa Johnsona ne odločita o njegovi usodi.

Novinarstvo ni nad zakoni

Na sodišču Woolwich v Londonu se je zdaj končno začela glavna obravnava glede ameriške zahteve za ekstradicijo. Pred sodiščem se je zbralo veliko podpornikov 48-letnega Assangea, ki so zahtevali njegovo izpustitev na prostost, sodni proces pa spremlja več kot 30 politikov iz dvanajstih držav. Assange, ki je doslej postopke pred sodiščem spremljal preko videopovezave, se je na sodišču pojavil v temno sivem suknjiču in puloverju, ki ga je oblekel čez belo srajco. Ob prihodu v sodno dvorano je deloval mirno, spremljala sta ga varnostnika. Obravnave sta se udeležila tudi Assangeev oče in brat, John Shipton in Gabriel Shipton. Oče je ocenil, da oblasti nad njegovim sinom izvajajo sovraštvo brez primere. "Tukaj smo, da odločno in trdno podpremo Juliana v deset let dolgem zatiranju in politični akciji," je izjavil novinarjem.
Glavna obravnava se je začela z zaslišanji, ki naj bi trajala en teden. Nato naj bi se obravnava za nove tri tedne nadaljevala 18. maja. Obtožnica ZDA proti Assangeu ima 18 točk. Med drugim je obtožen vohunjenja in zarote z ameriško "žvižgačko" Chelsea Manning, ki je v tistih letih služila kot vojak Bradley Manning v Iraku in ki naj bi ji bil Assange pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Prvi dnevi zaslišanj so namenjeni obrazložitvam odvetnikom ameriške vlade. Ameriški odvetnik James Lewis je tako poudaril, da je Assange vdiral v računalnike in s tem, ko je širil zaupne podatke, ogrožal življenja novinarjev, disidentov in drugih v Iraku, Iranu in Afganistanu. "Nekateri ljudje oziroma viri, ki jih je razkril WikiLeaks, so kasneje preprosto izginili," je dejal Lewis in priznal, da ameriške oblasti ne morejo dokazati, da je bila za to kriva predvsem objava na spletnih straneh WikiLeaksa. "Novinarsko poročanje ne more biti izgovor za kršenje zakonov," pa je prepričan Lewis. Assangeu v ZDA grozi do 175 let zapora. Odločitev britanskega pravosodja o izročitvi sicer ne bo znana pred poletjem.

Izročitev kot smrt svobode govora

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović in več nevladnih organizacij so pretekli teden že pozvale London, naj Assangea ne izročijo. Med drugimi so se odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije, na Mirovnem inštitutu, v Transparency International Slovenia in Sindikatu novinarjev Slovenije, ki prav tako nasprotujejo izročitvi Assangea ZDA. Kot so v skupni izjavi zapisale omenjene organizacije, se pridružujejo pozivu organizacije Novinarji brez meja, ki nasprotuje izročitvi Assangea ZDA, zahteva njegovo izpustitev iz zapora iz humanitarnih razlogov ter poziva ZDA k opustitvi pregona. Ob tem so še zapisali, da je bila objava dokumentov, ki jih je Assangeu oziroma WikiLeaksu posredovala Chelsea Manning, nedvomno v javnem interesu in ne dejanje vohunjenja, Assange pa je bil od objave izpostavljen različnim metodam, ki naj bi onemogočile njegovo delo in ga osebno diskreditirale.
Organizacije so ob tem spomnile tudi na navedbe Nilsa Melzerja, posebnega poročevalca Združenih narodov za mučenje ter druge krute, nehumane ali ponižujoče obravnave in kaznovanja ter skupine Zdravniki za Assangea, da Assangeu v zaporu Belmarsh, kjer je v izolaciji, ne zagotavljajo ustrezne zdravstvene oskrbe. "Če se bo preganjanje Assangea nadaljevalo ali celo zaključilo z obsodbo, bo to močno ogrozilo preiskovalno novinarstvo in medijsko svobodo. Zato pristojne v Združenem kraljestvu pozivamo, naj ob upoštevanju človekovih pravic dajo prednost svobodi izražanja in zaščiti vloge novinarstva, vključno z viri, ter zavrnejo zahtevo ZDA po izročitvi Assangea," so še zapisale v skupni izjavi.