Japonska vesoljska sonda, ki je na asteroidu Rjugu zbirala prah, z analizo katerega bi lahko izvedeli kaj več o začetku življenja na Zemlji, se pripravlja na vrnitev domov. Nazadnje je bilo mogoče vesoljsko sondo Hajabusa2 s prostim očesom nazadnje videti, ko je bil ameriški predsednik še Barack Obama, brexit pa znanstvena fantastika.
Šest let in tri dni po začetku pionirske vesoljske odprave bo sonda v avstralski divjini odvrgla kapsulo, v kateri so shranjeni delci z asteroida, za katere znanstveniki menijo, da bi lahko pojasnili nastanek sončnega sistema in začetek življenja na Zemlji. Ko bo v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah dosegla nebo nad Woomero v Južni Avstraliji, bo imela za seboj šest milijard kilometrov dolgo pot, na kateri je dvakrat za kratek čas pristala na površju premikajočega se asteroida. Predstavniki Japonske agencije za raziskovanje vesolja (Jaxa) so sporočili, da bo vesoljska sonda, ki nima posadke, kapsulo s tovorom odvrgla z višine približno 220 tisoč kilometrov. Kapsula, opremljena s toplotnim ščitom, se bo ob vstopu v Zemljino atmosfero približno 200 kilometrov nad njenim površjem spremenila v ognjeno kroglo. Na višini deset kilometrov se bo na njej odprlo padalo, nakar bo, če bo šlo vse po načrtih, začela oddajati signal, s katerim bo razkrila svojo lokacijo. Nedeljska operacija bo vrhunec 238 milijonov evrov vredne odprave, ki se je začela decembra 2014 z izstrelitvijo sonde Hajabusa2, katere ime v prevodu pomeni sokol selec, iz vesoljskega centra Tanegašima na jugozahodu Japonske.
Sonda je svoj položaj nad asteroidom Rjugu, poimenovanem po podvodnem zmajevem gradu iz japonskih pravljic, dosegla junija 2018, potem ko je več kot tri leta potovala po eliptični orbiti okoli Sonca. Ena od več kritičnih faz odprave je bila februarja lani, ko je sonda za kratek čas pristala na asteroidu in v njegovo površje izstrelila drobni, le pet gramov težki naboj iz tantala. Ta je povzročil, da se je z asteroidovih tal dvignil prah, ki ga je sonda nato shranila. Pet mesecev pozneje je na 4,6 milijarde let starem asteroidu pristala še drugič, da je zbrala kamnite delce in vzorce prsti pod površjem.
Predstavniki Jaxe menijo, da vzorci prsti pod površjem vsebujejo ogljik in organsko snov, ki sta, ker sta bila zaščitena pred sevanjem iz vesolja in drugimi okoljskimi dejavniki, v enakem stanju, kot sta bila v trenutku nastanka sončnega sistema. Makoto Jošikava, vodja odprave Hajabusa2, je povedal, da bi znanstveniki še posebno radi analizirali organske snovi iz vzorcev z asteroida Rjugu. "Organski materiali so vir življenja na Zemlji, čeprav še vedno ne vemo, od kod so prišli na naš planet," je še dejal Jošikava. "Upamo, da bomo po zaslugi analize organskih snovi, ki jih bo pripeljala sonda Hajabusa2, izvedeli kaj več o izvoru življenja na Zemlji." Izvedenci Jaxe so pretekli mesec prispeli v Woomero in tam na več mestih postavili satelitske krožnike, da bi ujeli signale s kapsule. Pri njenem iskanju jim bodo pomagali tudi kolegi iz Avstralske vesoljske agencije in obrambnega ministrstva. Brez njihove pomoči bi bilo iskanje kapsule, ki v premeru meri le 40 centimetrov, zelo težka naloga.
Vesoljska sonda Hajabusa2 se po koncu te odprave še ne bo vrnila na Zemljo. Potem ko bo odvrgla kapsulo, se bo odpravila na novo odpravo k asteroidu 1998KY26, ki naj bi trajala deset let.
