Ta korak so na avstrijskem notranjem ministrstvu utemeljili z razmerami na zunanji meji EU in sekundarnimi migracijami iz ene v drugo državo članico unije, poleg tega so izpostavili še dve drugi grožnji notranji varnosti, ki po mnenju Dunaja upravičujeta vnovično podaljšanje nadzora.
Ena od njiju je tesno povezana z vojno v Ukrajini, in sicer gre za odločitev tamkajšnjih oblasti, da razdeli orožje civilistom in milicam. Zato mora Avstrija z nadzorom na mejah po mnenju Karnerja preprečiti, da bi orožje z območja vojne prišlo na domači črni trg. Kot dodaten razlog so navedli organizirani kriminal oziroma nevarnost, da bi v državo po že uveljavljenih poteh prišli teroristi.
Znotraj schengenskega prostora načeloma ni stacionarnega nadzora na državnih mejah, a je migrantska in begunska kriza leta 2015 to spremenila. Več držav, med njimi Avstrija, je namreč takrat uvedlo kontrole na mejah. Sodišče EU je ta korak takrat dovolilo, a le za omejeno časovno obdobje oziroma dokler traja varnostna grožnja, s katero država utemeljuje vrnitev mejnega nadzora.
Avstrija je nato nadzor na svoji meji z Madžarsko in Slovenijo ves čas podaljševala, vsakič za novo zaporedno šestmesečno obdobje.
Sodišče EU: Ponovna uvedba nadzora izjemna
Konec aprila je Sodišče EU v odgovoru na vprašanje, ki mu ga je predložilo deželno upravno sodišče avstrijske Štajerske, pojasnilo, da lahko država članica ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost resda ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev.
Država članica lahko ukrep nato ponovno uvede, tudi neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, a le, če se sooči z novo resno grožnjo, ki se razlikuje od prvotno ugotovljene.
Sodišče EU je obenem izpostavilo, da je pravica do prostega prehoda meje eden "glavnih dosežkov unije", prav zato "mora biti ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah izjemna in se lahko uporabi le kot skrajno sredstvo".
Minister Karner je sicer danes nastopil na evropskem policijskem kongresu v Berlinu, kjer je v svojem govoru po poročanju nemške tiskovne agencije dpa jasno poudaril, da želi Avstrija v pogajanjih o reformi schengenskega prostora, ki jo je decembra predlagala Evropska komisija, ohraniti pravico oziroma možnost začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah.
Kot je dejal, schengenske države nujno potrebujejo "robustno zaščito zunanje meje", če naj tudi v prihodnje zagotovijo svobodo gibanja v EU.
