Avstrijska Štajerska: Dvojezičnost od vrtca dalje

V tem šolskem letu se otroci in dijaki na avstrijskem Štajerskem znova učijo slovenščine. Letos jih je nekaj manj, kar morebiti lahko pripišemo epidemiji novega koronavirusa oziroma covidu-19. Pa vendar jih je k slovenščini tudi tokrat vpisanih več sto, natančneje 336, kar je veliko več od 199 v šolskem letu 2004/05, ko je bil na avstrijskem Štajerskem otrokom pouk slovenščine ponujen sploh prvič. Najboljši je bil vpis k slovenščini na avstrijskem Štajerskem v šolskem letu 2019/20, torej prav v letu, ko je nato pozimi izbruhnil covid-19. Tedaj je bilo vpisov 474.

S pomočjo deželnih šolskih oblasti in Susanne Weitlaner, predsednice Kulturnega društva člen sedem za Slovence na avstrijskem Štajerskem, torej osrednje institucija manjšine, ki je poleg koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov omenjena v avstrijski državni pogodbi, lahko to statistiko pobližje pogledamo. Slovenščino ponujajo letos v 18 šolah avstrijske Štajerske v petih okrajih. To so Leibnitz/Lipnica, Radkersburg/Radgona, Deutschlandsberg/Lonč, Bruck an der Mur in Gradec. Pouk slovenskega jezika poteka v različnih oblikah. Največkrat gre za fakultativni pouk slovenskega jezika, ki se ga mladi učijo kot neobvezno vajo ali prosti predmet. Izbirni obvezni predmet je slovenščina zgolj na treh šolah, pri čemer so nekatere ure pripravljene kot pouk tujega jezika, druge kot pouk materinščine. Največ vpisanih k slovenščini je znova v zvezni gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni, letos 44. Ob tem je treba povedati, da vsi ti dijaki prihajajo iz Slovenije, vendar imajo tudi možnost slovenščino ob koncu šolanja izbrati kot maturitetni predmet. Glede ljudskih šol je največ otrok vpisanih k slovenščini v Ivniku/Eibiswald, prav tako 44. V graški ljudski šoli St. Andrä je k slovenščini kot pouku materinščine letos vpisanih rekordno 28 otrok, 14 jih je še pri pouku slovenščine kot tujega jezika. Slovenščino so na tej šoli prvič ponudili v šolskem letu 2012/13. Je pa tukaj je največ otrok pri slovenščini ali potomcev priseljencev iz Slovenije ali pa potomcev koroških Slovencev, ki so si v štajerski deželni prestolnici našli delo. Sledita ljudski šoli v Cmureku in (27) in Strassu (21). V srednjih šolah ima največ dijakov pouk slovenskega jezika vpisan v Lipnici II (28), nato pa v Arnežu/Arnfelsu (24), najseverneje je na Štajerskem k slovenščini vpisanih sedem mladih na Višji zvezni šoli za gozdarstvo HBLA v Brucku an der Mur.

Že drugo leto pa je v graškem vrtcu GIP Grabenstrasse ponujena slovenščina tudi predšolskim otrokom. Vpisanih je 25 otročičkov, starih od treh do šestih let, kar je kar polovica vseh, ki obiskujejo ta vrtec. Omenimo še enkrat avstrijsko Radgono. V tamkajšnji ljudski šoli je k pouku slovenščine kot materinščine vpisanih osem otrok, še pet se jih uči slovensko kot tujega jezika.

Še zmeraj na avstrijskem Štajerskem manjka možnost nadaljevanja učenja slovenščine po zaključku ljudske šole, ob teh podatkih znova opozarja naša sogovornica Susanne Weitlaner. "Prav v avstrijski Radgoni bi to zlahka izvedli, saj imajo v mestu vse šolske tipe, se pravi od vrtca do višje stopnje gimnazije. Na ljudski šoli je sicer slovenščina ponujena tokrat tudi prvič kot materinščina in tudi vrtec sodeluje z vrtcem v sosednji slovenski Gornji Radgoni. Na novi srednji šoli pa vendarle slovenščine nimajo, imajo pa jo za dijake na gimnaziji Borg, ki prihajajo iz Slovenije."