Biden podprl delno ukinitev obstrukcije v senatu za zaščito dostopa do splava

STA, Gr.G.
30.06.2022 19:44

Demokrati so pred leti že deloma ukinili obstrukcijo pri sodnih imenovanjih po tem, ko so republikanci blokirali sodniške kandidate nekdanjega predsednika Baracka Obame.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da podpira delno ali izredno ukinitev obstrukcije oziroma filibustra v zveznem senatu za zaščito pravice do umetne prekinitve nosečnosti. Biden doslej ni bil zagovornik ukinitve tega orodja, ki v senatu služi za varovanje interesov manjšine. Demokrati so pred leti že deloma ukinili obstrukcijo pri sodnih imenovanjih po tem, ko so republikanci blokirali sodniške kandidate nekdanjega predsednika Baracka Obame. To je se jim je potem maščevalo, ko niso mogli ustaviti nobenega od treh imenovanj konservativnih vrhovnih sodnikov ZDA s strani bivšega predsednika Donalda Trumpa.

Ta nova konservativna večina sodnikov je prejšnji teden odločanje o pravici do umetne prekinitve nosečnosti prenesla na zvezne države. Bidnovo mnenje sicer ne bo imelo resnih posledic, ker je senat razdeljen na pol. Ob izenačenem izidu ima sicer odločilni glas za večino podpredsednica Kamala Harris, a demokrata Joe Manchin iz Zahodne Virginije in Kyrsten Sinema iz Arizone nasprotujeta ukinitvi filibustra.

Reuters

Obstrukcija pomeni, da mora večina na začetku postopka zbrati najmanj 60 glasov za uspeh zakonodajnega predloga. Zakon je kasneje lahko sicer potrjen z navadno večino 51 glasov. Po nizu spornih odločitev konservativne večine vrhovnega sodišča glede orožja, splava in varovanja okolja se povečuje pritisk na Bidna z levega pola demokratske stranke, naj vlada z izvršnimi ukazi. Kritiki ga namreč opozarjajo, da zaman išče srednjo pot z republikanci.

Najbolj očitno je bilo to pred leti, ko je Obama na položaj vrhovnega sodnika po smrti konservativnega Antonina Scalie predlagal Merricka Garlanda. Vodja takratne senatne večine republikanec Mitch McConnell predloga leta 2016 v nasprotju z ustaljeno tradicijo sploh ni dal na glasovanje z izgovorom, da je potrebno počakati na volitve. Demokrati v pričakovanju zmage Hillary Clinton takrat temu niso izrazito nasprotovali. Po Trumpovi nepričakovani zmagi pa je bil na sodišče imenovan najprej Neil Gorsuch, kasneje pa še Brett Kavanaugh. Po smrti liberalne sodnice Ruth Bader Ginsburg, ki se v Obamovem času ni želela upokojiti - prav tako v pričakovanju zmage Clintonove - je Trump na sodišče imenoval še Amy Coney Barrett.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta