Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je za danes sklical izredno virtualno zasedanje zunanjih ministrov EU o nasilju med Izraelom in Palestinci. Razpravljali bodo o tem, kako lahko unija prispeva k ustavitvi nasilja ter k premikom v prizadevanjih za trajno rešitev za napetosti na Bližnjem vzhodu.{infobox-quote_full}162332{/infobox-quote_full}
Odgovor je skoraj na dlani: sestanek bo podobno neuspešen, kot so bila vsa zaprta ali odprta zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov v minulih dneh. Zdi se, da so razmere v Izraelu, kjer vse od prejšnjega ponedeljka divja nasilje, povsem ušle izpod (mednarodnega) nadzora. Z območja palestinske Gaze, ki ga politično in vojaško že več kot 15 let nadzoruje gibanje Hamas, je bilo v tem času proti izraelskim mestom izstreljenih okoli 3000 raket, izraelske obrambne sile, kot je uradni naziv vojske, pa odgovarjajo z nenehnimi silovitimi napadi iz zraka ter občasnim obstreljevanjem s kopenske meje in z morja. Ubitih je bilo že okoli 200 Palestincev, od tega po navedbah medicinskih virov iz Gaze tretjina otrok in žensk, ter deset Izraelcev.{api_embed_photo}664969{/api_embed_photo}
Vse se vrti okrog Jeruzalema
Spirala nasilja se vrti podobno kot leta 2014, ko se je dogajala najhujša eskalacija nasilja med Hamasom, ki ima v svoji politični agendi zapisano uničenje Izraela, in vlado sedanjega premierja Benjamina Netanjahuja. Tedaj je bilo v sedmih tednih bojev na palestinski strani ubitih od 2000 do 2500 ljudi, na izraelski pa 73, od tega devet desetin vojakov. Izraelska vojska je takrat vdrla na območje Gaze tudi z oklepnimi enotami in pehoto, a zmage nad Hamasom na koncu ni mogla razglasiti. Beseda poraz pa v izraelskem vojaškem žargonu ne obstaja.
Poraja se vprašanje, zakaj nova zaostritev prav zdaj. Enoplastnega odgovora ni. Izrael že dolgo ni bil tarča napadov Hamasovih (samomorilskih) bombašev, prav tako ni v zadnjih mesecih oziroma pred izbruhom spopadov likvidiral nobenega od nasprotnikov političnih ali vojaških voditeljev. Zaostrovanja so se pričela proti koncu muslimanskega postnega meseca ramazana, ko je izraelska vlada skušala izgnati ljudi iz palestinskega vzhodnega predela Jeruzalema, da bi tam naselila svoje ljudi. Jeruzalem je namreč po šestdnevni vojni leta 1967, ko so ga v celoti osvojili Izraelci, razdeljen na vzhodni palestinski in zahodni judovski del. A to je le nekdanja politična delitev, Izrael si ga lasti v celoti. Zato ni čudno, da so se po prvih demonstracijah v predelu Šejk Džerah, ki so jih izraelske varnostne sile nasilno zatrle, spopadi nato prenesli na območje tretjega najsvetejšega muslimanskega kraja, na Tempeljski grič oziroma pred Hram svete skale in mošejo Al Aksa v jeruzalemskem starem mestu.{api_embed_photo}664968{/api_embed_photo}
Da so nekaj dni kasneje z območja Gaze proti jugu Izraela poletele prve rakete, je bilo pričakovano. Občasna obstreljevanja se tam vrstijo že mesece. Toda nikdar v zgodovini ni bilo v tako kratkem času izstreljenih toliko Hamasovih raket; po podatkih izraelske vojske okoli 3000 v enem samem tednu. Vojska sicer trdi, da jih je skoraj 500 strmoglavilo še na območju Gaze, devet desetin preostalih pa naj bi bili prestregli izraelski protiraketni sistemi Iron Dome. Sirene niso tulile samo v južnih izraelskih mestih, temveč tudi v Tel Avivu in celo Jeruzalemu.
Dve državi, dve politični krizi
Toda verjetno je najprej treba iskati vzrok za konflikt v političnih razmerah, tako v Izraelu kot na območju Gaze. Benjamin Netanjahu se po že četrtih parlamentarnih volitvah v zadnjih dveh letih trudi, da bi si zagotovil poslansko večino za udobno vladanje, kakršnega je bil vajen. Ne uspeva mu. Po zadnjih volitvah marca, na katerih je njegova desnosredinska stranka Likud zmagala s tesno večino, je imel štiri tedne časa, da sestavi vlado. Ker mu ni uspelo, podobno zdaj skuša njegov glavni protikandidat, centrist Jair Lapid. Ker tudi njemu ne kaže najbolje, se skuša Netanjahu znova dokazati kot močan voditelj, ki mu lahko ljudje v času krize zaupajo.{infobox-gray}162333{/infobox-gray}
Politično krizo imajo tudi Palestinci. Palestinski predsednik Mahmud Abas je zadnji dan aprila sporočil, da volitev na palestinskih območjih ne bodo izvedli, dokler ne bo možno tudi glasovanje v vzhodnem Jeruzalemu, ki je pod nadzorom Izraela. Parlamentarne volitve so bile predvidene za 22. maj, predsedniške pa za 31. julij."Odločili smo se, da preložimo volitve (...) do takrat, ko bodo lahko naši ljudje izvrševali svoje demokratične pravice v Jeruzalemu," je na srečanju Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) glede parlamentarnih volitev, prvih po 15 letih, povedal Abas. Za volitve sta se januarja dogovorila Abasova sekularna stranka Fatah, ki nadzoruje Zahodni breg, in Hamas. V Hamasu so bili besni: "Fatah in palestinski predsednik nosita vso odgovornost za to odločitev in njene posledice, ki ne pomenijo nič manj kot državni udar proti našemu (spravnemu) dogovoru." Delitev na dve veji palestinskih oblasti traja sicer že 15 let, odkar so hamasovci po zmagi na območju Gaze tudi z orožjem izgnali fatahovce. Razlika je le v tem, da je Mahmud Abas sogovornik ostalega sveta, voditelj Hamasa Ismail Hanija pa le tistih držav in organizacij, ki jih Izrael in velik del ostalega sveta označujeta za teroristične ali vsaj "malopridne".
Vse oči uprte v ZDA
Kot zmeraj doslej so vse oči uprte v Združene države Amerike, ki so ne glede na naraščajoč ruski in kitajski vpliv še vedno najmočnejša tuja politična sila na Bližnjem vzhodu. Toda za zdaj iz Bele hiše ni signalov o kakšni odločnejši politični akciji. Ameriški predsednik Joe Biden je sicer v nedeljskem telefonskem pogovoru z Netanjahujem "izrazil veliko zaskrbljenost zaradi nasilja". Poklical je tudi Abasa in ga pozval, naj zaustavi Hamasovo raketiranje. V Izrael je sicer v soboto prispel posebni ameriški odposlanec Hady Amr, ki bo skušal doseči zmanjševanje napetosti in prekinitev ognja. Toda ameriška kredibilnost je v očeh tako zmernih kot skrajnih Palestincev skoraj na ničli, odkar je prejšnji predsednik ZDA Donald Trump priznal Jeruzalem kot izraelsko glavno mesto in tja iz Tel Aviva tudi preselil ameriško veleposlaništvo. Vzhodni Jeruzalem je namreč v nekih že skoraj pozabljenih dokumentih, ki govorijo o dveh državah za dva naroda, opredeljen kot prestolnica bodoče palestinske države.
Skorajšnje rešitve krvavega konflikta za zdaj ni na vidiku. Nedvomno pa v ozadju poteka tiha diplomacija, v kateri naj bi imela glavno besedo Egipt in Katar. Do morebitnega dogovora o prenehanju sovražnosti pa bodo šteli mrtve in ranjene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
