Hrvaška vlada medtem zagotavlja, da zakon ne pomeni privatizacije plaž in da do tega ne bo prišlo. Namen novega zakona o pomorskem dobrem in morskih pristaniščih nikakor ne pomeni privatizacije pomorskega dobra ali onemogočanje državljanov, da ga koristijo, prav tako pa ne omogoča zlorab pomorskega dobra, je zagotovil minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković.
Dodal je, da so zakon nazadnje spremenili leta 2003, novi zakon pa je v pripravi že 20 let. Ob tem je poudaril, da predlog zakona še ni bil v javni razpravi, ampak gre za načrt delovne skupine, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz pomorstva ter predstavniki ministrstva in državnega tožilstva.
Butković je izpostavil, da je predlog zakona prišel v javnost pred javno razpravo in da je ob tem "prišlo do napačnih interpretacij nekaterih ljudi, ki zadnjih nekaj dni zlorabljajo načrt tega zakona in navajajo, da bo prišlo do morebitnega zaračunavanja plaž, ograjevanja plaž, privatizacije, čeprav o tem ni govora".
"Nasprotno, z novim zakonom bomo dali pooblastila posameznim lokalnim samoupravam, da, ko govorimo o plažah, sami na svojem območju, skozi načrt upravljanja s pomorskim dobrim, določijo namen plaže," je dejal. Dodal je, da je treba počakati na javno razpravo in pozval mesta, občine in županije, naj se vključijo vanjo.
Bodo lahko plaže ograjene?
Županja Supetra, mesta na Braču, ki je že več let v sporu s hoteli Svpetrvs zaradi nepremičnin, ki so v javni funkciji, Svpetrvs pa zanje trdi, da jih je kupil s hotelom, predlog zakona razume drugače. V pogovoru za hrvaški časnik Večernji list je opozorila, da bo novi zakon omogočil privatizacijo, ograjevanje in plačilo vstopa na javne plaže.
"V 11. členu uvajajo neverjetno stvar, da se uporaba morskega dobra lahko za določen čas omeji ali izjemoma izključi iz koncesij. To moramo povezati s členom 87, ki uvaja pojem urejene morske plaže, kar so plaže pred hoteli, kampi, turističnimi naselji ter morske plaže za posebne namene. V 89. členu piše, da so plaže hotelov, kampov in turističnih naselij urejene morske plaže, ki so skupaj z zgrajenimi turističnimi vsebinami zunaj meje morskega dobra," je Ivana Marković pojasnila za Večernji list.
To po njenem pomeni, da vsi hoteli, letovišča in kampi, ki imajo svoje posesti ob pomorskem dobrem, del plaže, ki je pred njimi, lahko razglasijo za plažo hotela in jo izključijo iz splošne rabe, po 2. členu pa uvedejo njeno ograjevanje in zaračunavanje za uporabo.
Markovićeva meni, da ni dobra niti odločitev o večjih pooblastilih lokalnih samouprav. "Kaj se bo zgodilo, če bo vsaka lokalna samouprava določala, ali bo neka plaža javna, hotelska in podobno? Mislim, da lokalne samouprave znajo upravljati s svojim pomorskim dobrim, a mora obstajati nadzor," je opozorila in dodala: "Podpiram to, da se uredi stanje v pomorskem dobrem, a ne na tak način. Ne moremo vsega gledati skozi prizmo denarja, tako da zapiramo morske plaže, da bodo omejene za ljudstvo, to ne pride v poštev."
Na omejevanje splošne rabe pomorskega dobra, ki ga prinaša novi predlog zakona, so v sredini avgusta prvi opozorili v gibanju Pokret otoka. Takrat so na vlado naslovili odprto pismo, v katerem so pozvali k premisleku in posvetu.