Konec decembra je v Bihaću zgorelo nadomestno begunsko taborišče, kar je le vrh ledene gore težav, ki jih imajo begunci na tako imenovani balkanski poti. V Bosni in Hercegovini je zdaj od sedem do devet tisoč migrantov, ki ne morejo ne naprej ne nazaj.
Evropska unija in njene države članice vključno s Slovenijo zapirajo svoje meje in tako tem ljudem v nasprotju z lastnimi zakoni in mednarodnim pravom onemogočajo dostop do mednarodne zaščite, odgovornost za migrante pa prepuščajo politično in ekonomsko oslabljenim državam, kot je Bosna in Hercegovina (BiH), opozarja Barbara Vodopivec iz nevladne organizacije Delovna skupina za azil.
Ljudje na poti so obsojeni na životarjenje v slabih razmerah v taboriščih, ki jih vodijo mednarodne organizacije
Z denarjem si mirijo vest
"Gre za državo s številnimi nivoji oblasti, ki si med seboj prelagajo odgovornost, v to politično igro pa so vključene še mednarodne organizacije in Evropska unija, ki za pranje politične vesti v Bosno in Hercegovino pošiljajo veliko denarja, a brez kakršne koli politične strategije, kam z migranti," pojasnjuje Vodopivčeva. Migranti, lokalne organizacije, aktivisti, lokalne oblasti brez uspeha pozivajo Evropsko unijo, naj odpre meje in naj se vzpostavi sistem relokacije.
Ker so meje zaprte, migranti ne morejo naprej, vrnitev v matično državo pa je za večino nemogoča. "Seveda poskušajo, a so mnogi protipravno vrnjeni s strani hrvaških, slovenskih, vedno bolj pa tudi avstrijskih in italijanskih oblasti, na Hrvaškem pa so, še preden so potisnjeni na ozemlje BiH ali Srbije, pretepeni in mučeni," pravi Barbara Vodopivec. "Ne morejo zaprositi niti za mednarodno zaščito. Organizacije v BiH opozarjajo, da so obstoječa azilna zakonodaja in postopki neučinkoviti, tako tudi tisti, ki bi želeli, ne pridejo do azilnega postopka." Po poročilu organizacije Vaša prava naj bi to uspelo le sedmim odstotkom beguncev v Bosni in Hercegovini, država pa je od leta 2010 do danes podelila le devet statusov za mednarodno zaščito in 136 statusov subsidiarne zaščite. Ljudje na poti so tako obsojeni na životarjenje v taboriščih, ki jih vodijo mednarodne organizacije, kjer pa so razmere slabe in največkrat ne izpolnjujejo osnovnih humanitarnih standardov.
Dva odstotka in pol uslišanih prošenj
Do konca lanskega leta je bilo vloženih 3821 prošenj za mednarodno zaščito; status mednarodne zaščite je bil v tem obdobju priznan 89 prosilcem, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Zapisali so, da je ključno sodelovanje med državami, za kar naj bi si Slovenija tudi prizadevala, vlada pa je lani sprejela predloge novele zakona o tujcih in mednarodni zaščiti, ki naj bi omenjeno področje uredila, vendar nevladne organizacije opozarjajo, da se s tem postopki pridobivanja mednarodne zaščite še zaostrujejo. "Za Slovenijo je bistvenega pomena zajezitev nezakonitih migracij, boljše upravljanje zunanjih meja Evropske unije, širše definiranje solidarnosti, učinkovito vračanje in vrnitev k normalno delujočemu schengenskemu območju," so dejali na notranjem ministrstvu.
Slovensko mejo je sicer lani prestopilo 14.592 migrantov, 1660 manj kot leto pred tem.
Teden dni v snegu in vetru brez strehe nad glavo
Eden izmed skrajnih primerov takšnega taborišča je šotorišče v okolici Bihaća, ki naj bi bilo zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture in zime zgolj začasno bivališče in bi ga morali konec decembra zapreti. 23. decembra lani pa je zgorelo. Okoli 1400 beguncev je zato teden dni životarilo v snegu, vetru in na temperaturah pod ničlo, večina brez tople obleke ali obutve - nekateri so cel teden nosili zgolj sandale brez nogavic. Na dan so dobili le en skromen obrok, spali so v mrazu pod ostanki požganega šotorišča, kjer je zaradi snega obstajala velika nevarnost zrušenja. Enega fanta so zaradi podhladitve morali celo oživljati. Številne lokalne in mednarodne organizacije so lokalne, nacionalne in evropske oblasti že večkrat pozvale k premestitvi beguncev na varno, vendar pa politične institucije s prelaganjem odgovornosti z ustrezno rešitvijo odlašajo.
Organizacije opozarjajo, da nevarnost grozi še okrog 2000 beguncem, ki so se zatekli v zapuščene stavbe ali okoliške gozdove. Vodopivčeva pripomni, da taborišča niso rešitev ne glede na razmere. "Te nevarne poti ne bi bile potrebne, če se ne bi vzpostavila praksa verižnega vračanja migrantov v BiH, če ne bi policija ljudi preganjala po gozdovih, če se ne bi države Evropske unije na vso moč trudile, da na njihovo ozemlje pride in tam ostane čim manj beguncev," je jasna.
Skoraj prazni azilni domovi
Z Urada za oskrbo in integracijo migrantov so sporočili, da je bilo 15. januarja letos v Sloveniji nastanjenih 153 prosilcev za mednarodno zaščito. V azilnem domu na Viču, ki lahko sicer sprejme 203 ljudi, jih je 44, v izpostavi azilnega doma na Kotnikovi, ki sprejme 90 ljudi, jih biva 40, v izpostavi azilnega doma v Logatcu je trenutno devet ljudi, sprejme pa jih lahko 108, zunaj azilnih domov je nastanjenih še 50 ljudi. Na sprejetje prošnje čaka 50 vlagateljev. Ob tem velja izpostaviti, da mladoletnike brez spremstva namestijo v Dijaški dom Postojna - Srednja gozdarska in lesarska šola.
Ljudje iz taborišč prihajajo ne glede na število zavrnitev
Slovenske in evropske oblasti bi morale humanitarno krizo na Balkanu reševati s humanitarnimi ukrepi in ne z represijo, opozarjata društvo Delavska svetovalnica in Delovna skupina za azil v poročilu za Odbor Združenih narodov proti mučenju. "Policijski sindikat sam priznava, da na meji v resnici opravlja sizifovo delo, saj ljudje iz taborišč prihajajo ne glede na število zavrnitev. Policija rešitve sicer išče v zaostritvi zakona o mednarodni zaščiti, a bi svoje delo najbolj poenostavila s priznanjem, da je situacija na Hrvaškem in v BiH dosegla kritično točko in je iluzorno razmišljati, da bo z vse okrutnejšim vračanjem prosilcev v te razmere njihovo število kaj manjše," pišejo v pozivu.
Po podelitvi statusov mednarodne zaščite je Slovenija na repu držav v Evropski uniji, pri tem zaostaja celo za Madžarsko. "Neposredni sprejem prosilcev za azil bi odrezal tako nasilno vlogo hrvaških policistov kot tudi vlogo tihotapcev, poenostavil administrativne postopke in razbremenil policijo," so jasni pobudniki. Kot so zapisali, ima Slovenija vse potrebne kapacitete, da nemudoma sprejme tisoč prosilcev za azil, saj se bodo ti tako ali drugače v naslednjih mesecih znašli na naših mejah. Prevzeti bi morali tudi aktivno vlogo pri opozarjanju evropskih institucij in pritisku na države EU, naj s podobnimi programi pospešene relokacije naslovijo humanitarno krizo v Bosni in Hercegovini, še pravijo pobudniki. Ob tem so pozvali, da je treba okolje ob meji vrniti v normalno stanje, odstraniti ograje in sprejemati prosilce za azil v azilne postopke na policijskih postajah na mejnih prehodih, namesto da se jih preusmerja v notranjost države po gozdovih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
