"Vsi govorijo o Arktiki, ampak zares nihče," takoj izstreli Vladimir Vasilev, izvršni direktor Severnega foruma. Prihaja iz Jakutska, družina je razseljena po Sibiriji, a čeprav vsi spremljamo posnetke taljenja arktičnega ledu, ki so sčasoma postali simbol podnebnih sprememb, se nihče oziroma zelo malo ljudi ukvarja z ljudmi, ki živijo v tej regiji. Skupnosti, ki živijo v arktičnem krogu, so prezrte, po drugi strani pa zelo dobro vemo, kako bo dvig morske gladine vplival na druge dele sveta - Avstralijo, Afriko, Ameriko, izpostavi nenavadna nasprotja sveta. "Radi bi imeli več stika z drugimi državami in COP je priložnost za to," doda.
"Vsi govorijo o Arktiki, ampak zares nihče. Sibirija je največja regija Rusije. In življenje se je tukaj zelo spremenilo, ker - taljanje ledu je en problem, ampak še večji problem je taljenje permafrosta. Sibirija se ogreva trikrat hitreje od globalnega povprečja. Tali se permafrost, naše hiše se podirajo. Ne gradimo namreč s temelji zaradi močvirnate podlage, ampak s piloti. A če se je nekoč permafrost odtalil dva metra v globino, se danes pet. Ceste izginjajo, infrastruktura tudi, in to celih mest. Naše hiše gradimo na pilotih in ti se podirajo."
"Taljanje ledu je en problem, ampak še večji problem je taljenje permafrosta"
Tudi temperature niso več normalne. "Danes je recimo pri nas doma - 30 stopinj Celzija, kar ni normalno," pravi Vasilev ter hitro pojasni: "Moralo bi biti - 40 ali - 45 stopinj, takih zim ni več. To povzroča velike težave. V območju tundre se pojavljajo jezera, spreminjajo se migracijske poti severnih jelenov, izgubljamo pašnike in živinoreja je na udaru. Vse se spreminja in lokalne skupnosti trpijo."
Pozimi za dostavo hrane in drugih dobrin uporabljajo t.i. zimske ceste, sedaj so uporabjajo le še od januarja do aprila, ne pa tudi novembra in decembra, kar je velik problem. "Velika težava je tudi oskrba z elektriko. Klimatske spremembe se odvijajo hitro na Arktiki, hitreje kot drugod, in najbolj trpijo lokalne skupnosti. Globalno segrevanje je v arktični regiji trikrat hitrejše kot v drugih delih sveta. O tem je pravkar v našem paviljonu poročal Arktični svet, vse se odvija hitreje, kot so predvidevali. Tudi led na Grenlandiji se tali hitreje," pripoveduje in doda: "Vreme cele severne poloble je odvisno od razmer na Arktiki, zato potrebujemo več razprav o Arktiki tudi na COP-u. Ampak je prezrta. Seveda so pomembni tudi finančni mehanizmi, a tukaj so najglasnejše afriške in pacifiške države, globalni jug, nas pa se ne sliši," razočaran ugotavlja Vasilev, predstavnik še bolj prezrtih od prezrtih.
Ouedraocso Adama je podnebni pogajalec za krepitev odpornosti iz Burkine Faso: "Če pridete v Burkino Faso, boste videli, kako zelo naša država potrebuje vodo. Ampak v deževni sezoni je več ni. Vse težje je gojiti kulture, riž, krompir, paradižnik ... Težava je, da obstajajo načini za ukrepanje, ampak preprosto ni denarja za te tehnologije. Zato želimo, da nam severne države pomagajo, samo vodo bi radi vrnili na polja. Nimamo denarja, tehnologij. Zato pridemo sem, da dobimo tehnologije in jih nesemo v našo državo, kjer bi jih aplicirali."
