Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je po začasnih rezultatih minulih nedeljskih predsedniških volitev prepričljivo zmagal. Njegova glavna tekmica Svetlana Tihanovska naj bi bila osvojila le desetino glasov. V nedeljo zvečer so ob tem v beloruskih mestih izbruhnili protesti, ki pa jih je policija nasilno zatrla.
Vodja državne volilne komisije Lidija Jermošina je sporočila, da je za Lukašenkov šesti zaporedni mandat po začasnih rezultatih volilo 80,23 odstotka volivcev. Volilna udeležba naj bi bila 84-odstotna. Tihanovska, ki rezultatov ne priznava, naj bi zbrala le 9,9 odstotka glasov. Glede na neodvisne ankete iz tujine pa bi moglo soprogo zaprtega aktivista podpreti kar 71 odstotkov volivcev.
Neusmiljeni Lukašenko
Takoj po objavi izidov vzporednih volitev so v več mestih predsinočnjim izbruhnili protesti tistih, ki zmage Lukašenka ne priznavajo. Udeležilo se jih je več deset tisoč ljudi, po navedbah nekaterih opazovalcev v prestolnici Minsk celo 100.000. Med protestniki in policijo so se vneli spopadi. Policija je pridržala 3000 ljudi, češ da so udeleženci neprijavljenih shodov. V Minsku naj bi bili aretirali tisoč protestnikov, je sporočilo notranje ministrstvo. Protestnike so obtožili, da so nasilje spodbujali, saj da so vzpostavljali barikade in metali predmete. Skupaj je bilo ranjenih 50 civilistov in 39 policistov. "Nekateri državljani, ki so jih prepeljali v bolnišnice, so bili pijani," so dodali. Zagotovili so tudi, da policija ni uporabila vojaškega orožja in da ni nihče umrl. Kajti nevladna organizacija Viasna je poročala, da je med demonstracijami poškodbam podlegel protestnik, policija pa je po njenih navedbah med drugim uporabila solzivec in gumijaste naboje.
9,9 odstotka glasov naj bi bila uradno zbrala Svetlana Tihanovska
Kritike in čestitke
Mednarodnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na volitvah ni bilo, saj vabila niso dobili pravočasno. O demokratičnosti volitev in resničnosti rezultatov v Evropi dvomijo. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je agresivno posredovanje varnostnih sil na protestih ožigosal z besedami: "Svobodo govora, svobodo zbiranja in temeljne človekove pravice je treba varovati. Nasilje nad protestniki ni odgovor." Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala Minsk, naj zagotovi pravilno štetje in objavo glasov. Kritična je bila tudi do nasilja nad protestniki, saj da nadlegovanje in represija nad mirnimi protestniki nimata prostora v Evropi. EU že razmišlja o konkretnih ukrepih po volitvah. "Razvoj bomo še naprej pozorno spremljali in se odločili, kako bomo oblikovali odgovor na odnose EU do Belorusije," sta sporočila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in komisar za sosedstvo in širitev Oliver Varhelyi. Sosednja Poljska je zaradi zaostritve razmer v Minsku že pozvala k izrednemu vrhu EU, je sporočil poljski premier Mateusz Morawiecki. Poljski predsednik Andrzej Duda pa je v skupnem pismu z litovskim predsednikom Gitanasom Nausedo pozval beloruske oblasti, naj spoštujejo temeljne demokratične vrednote: "Verjameva, da je dialog vedno najboljša metoda, da se spodbudi družbeni razvoj ter razpravlja o reformah in strategijah." Tudi Nemčija dvomi o izvedbi volitev. "Niso upoštevali minimalnih standardov demokratičnih volitev," je sporočil tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert. Zato so številna poročila o nepravilnostih in kršenju volilnega zakona precej verodostojna. Tudi češki premier Andrej Babiš je opozoril, da volitve niso bile ne demokratične ne svobodne.
No, Lukašenku sta včeraj za zmago že čestitala ruski in kitajski kolega, Vladimir Putin in Xi Jinping.
