Na Nizozemskem, kjer so v četrtek na evropskih volitvah volili prvi med 27 članicami Evropske unije (EU), je glede na vzporedne volitve zmagalo zeleno-liberalno zavezništvo nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa. Od 31 nizozemskih sedežev v Evropskem parlamentu naj bi jih zavezništvo osvojilo osem. Tesno za petami ji sledi skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa.
Glede na vzporedne volitve inštituta Ipsos I&O je koalicija zelenih in laburistov torej osvojila osem mandatov, sledi ji PVV s sedmimi sedeži. Desna liberalna Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) naj bi imela v novem sklicu Evropskega parlamenta štiri sedeže, poročajo nizozemski mediji. Volitve na Nizozemskem naj bi bile tudi tarča hekerskih napadov. Med drugim so o napadih poročale stranke in nekatere evropske institucije, odgovornost zanje pa da je prevzela ruska skupina HackNet.
Na Nizozemskem, ki je imela doslej v Evropskem parlamentu 29 poslancev, v novem mandatu pa jih bo imela 31, je na volitvah sodelovalo 20 političnih strank oziroma list. Uradni izidi tamkajšnjih volitev bodo sicer objavljeni šele v nedeljo po 23. uri, ko se bodo zaprla volišča v vseh članicah EU.
Politolog Peter J. Verovšek, profesor na Univerzi v Groningenu, meni, da kljub močni podpori skrajni desnici neuradni rezultati kažejo, da bodo proevropske sistemske stranke obdržale nadzor v Evropskem parlamentu in da tudi na levico ne smemo pozabiti.
"Je pa tudi jasno, da bo to najbolj desničarski parlament do sedaj. Največje vprašanje pa je, koliko bodo te stranke skrajne desnice sposobne sodelovati med seboj. Zdaj so razdeljene med tri evropske stranke, se pravi Reformisti in konservativci, Identiteta in demokracija, ter samostojni/nepovezani poslanci in podpirajo različna stališča. Recimo, medtem ko Reformisti in konservativci, pri katerih bo Giorgia Meloni igrala ključno vlogo, podpirajo Ukrajino in bi mogoče še lahko podprli celo nov mandat Ursule von der Leyen na čelu Evropske komisije, ima Identiteta in demokracija, kjer je najmočnejša voditeljica Marine Le Pen, nasprotno mnenje," je še dejal.
Z volitvami na Nizozemskem so se v četrtek tako uradno začele volitve v Evropski parlament in bodo trajale do nedelje. Na volišča je povabljenih skupno okoli 370 milijonov Evropejcev, ki bodo za naslednji petletni mandat izbrali 720 poslancev novega sklica Evropskega parlamenta, kar je 15 več, kot jih je zdaj. Volitve na stari celini po indijskih veljajo za druge največje demokratične volitve na svetu.
Prej kot drugod so se volišča odprla tudi v petek zjutraj na Irskem in popoldne ob 14. uri tudi na Češkem. Na Irskem so volivci izbirali 14 evropskih poslancev. Glede na analizo bruseljska portala Politico je pričakovati, da bo največ glasov dobila opozicijska nacionalistična Sinn Fein, ki bi lahko osvojila štiri mandate. Trije mandati naj bi pripadli vladajoči liberalno-konservativni Fine Gael in dva sredinski Fianni Fail. Zaradi vse večje zaskrbljenosti ob povečanem številu prosilcev za azil na Irskem pa so v državi opazili predvsem porast števila neodvisnih kandidatov, ki obljubljajo strožjo migrantsko politiko. Na Češkem bo konec volitev šele v soboto popoldne. Čehi bodo v Evropski parlament izvolili 21 poslancev. Ankete kažejo, da ima opozicijska stranka ANO tesno prednost, 23,1 odstotka, pred strankami koalicijske vlade in bi lahko dobila do šest mandatov. Čehi se sicer soočajo z eno najnižjih udeležb na evropskih volitvah. Leta 2019 jih je šlo volit malo manj kot v Sloveniji, 28,72 odstotka, pri nas pa 28,89 odstotka. Slabše so se odrezali samo še Slovaki z 22,74 odstotka volilnih upravičencev, ki so izpolnili glasovnice.
Tudi Italijani bodo volili dva dni, torej v soboto in nedeljo. V Italiji, na Češkem, Slovaškem, v Latviji in na Malti so evropske volitve v soboto, v preostalih članicah EU, tudi v Sloveniji, pa v nedeljo.
V Belgiji v nedeljo tudi parlamentarne volitve
V Belgiji bodo v nedeljo poleg evropskih poslancev volili še poslance trojice regionalnih parlamentov in zveznega parlamenta. Največ pozornosti je deležen slednji, ki bo s svojo pestro sestavo po pričakovanjih tudi tokrat botroval dolgotrajnemu sestavljanju vlade. Tako kot drugod po Evropi se tudi v Belgiji obeta krepitev skrajne desnice. Pomemben element bo tudi jezikovna simetrija. Flamci namreč volijo samo flamske stranke, Valonijci le valonske. Mandatar za oblikovanje vlade je običajno zmagovalec v večji Flandriji. To je že tradicionalno razlog za težavno sestavljanje vladajoče koalicije, ki za večino potrebuje 76 poslancev. Po volitvah leta 2010 so za sestavo nove vlade potrebovali rekordnih 541 dni, skoraj 500 dni je trajalo oblikovanje večine tudi po zadnjih volitvah leta 2019. (sta)