Na Natu poudarjajo, da bo s tem Finska postala varnejša, Nato pa močnejši. Članice bodo Finsko kasneje pozdravile s slovesnostjo na sedežu Nata.
Finski zunanji minister Pekka Haavisto je danes na sedežu zavezništva v Bruslju ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu, čigar država je depozitarka za Severnoatlantsko pogodbo, predal dokumente o pristopu. S tem je Finska postala 31. članica zveze Nato.
Že pred tem je Turčija, ki je pretekli teden kot zadnja od 30 dosedanjih članic ratificirala finski pristopni protokol, pri ZDA deponirala dokumente o ratifikaciji.
Najhitrejši pristopni proces v zgodovini zavezništva
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dopoldne dejal, da bo Finska s pridružitvijo postala varnejša, zavezništvo pa močnejše.
Čez približno pol ure bodo na slovesnosti v Bruslju dosedanje članice pozdravile novo zaveznico. Na drogu pred poslopjem Nata bo zaplapolala finska zastava, Stoltenberg in finski predsednik Sauli Niinistö pa bosta nagovorila zbrane.
Finska se je maja lani spričo ruske agresije na Ukrajino odločila, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu. Na junijskem vrhu v Madridu so jo voditelji skupaj s Švedsko povabili k članstvu.
Kremelj širitev Nata na Finsko vidi kot grožnjo Rusiji
Širitev Nata ogroža varnost in nacionalne interese Rusije, je danes v odzivu na vstop Finske v zvezo Nato dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je opozoril, da poteza Moskvo sili k sprejetju protiukrepov, čeprav Rusija vstop nordijske države vidi drugače kot morebiten vstop Ukrajine v zvezo, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Širitev Nata je napad na našo varnost in ruske nacionalne interese," je po poročanju tiskovne agencije Interfax sporočil Peskov in dodal, da bo Rusija prisiljena sprejeti ustrezne taktične in strateške protiukrepe.
"Kremelj meni, da je to zadnja zaostritev razmer," je dejal in zavrnil trditev, da je vstop Finske v Nato enak morebitnemu vstopu Ukrajine v zavezništvo. "Razmere na Finskem se bistveno razlikujejo od razmer v Ukrajini," je zatrdil in ocenil, da so razmere v Ukrajini "ravno nasprotne in potencialno veliko bolj nevarne" kot v omenjeni nordijski državi.
Po besedah Peskova Finska za razliko od Ukrajine namreč nikoli ni bila "protirusko usmerjena" in ni bila v sporu z Moskvo.
Rusko zunanje ministrstvo je v ločeni izjavi sporočilo, da je Finska s pridružitvijo Natu izgubila "svojo identiteto in neodvisnost" in da so se razmere v severni Evropi s tem temeljito spremenile.
Nadaljnji koraki Rusije bodo odvisni od "konkretnih pogojev" vključitve Finske v zavezništvo, vključno z "namestitvijo Natove vojaške infrastrukture in oborožitvenih sistemov na njenem ozemlju", je ob tem napovedalo ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah Stoltenberga gre za najhitrejši pristopni proces v zgodovini zavezništva, ki ravno danes praznuje 74. rojstni dan. 4. aprila 1949 je bila namreč podpisana washingtonska pogodba, s katero so ustanovili Nato.
Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, se je tako danes dokončno odpovedala svoji nevtralnosti, ki izhaja iz časa druge svetovne vojne. Leta 1939 jo je namreč Sovjetska zveza nenapovedano napadla. Marca 1940 sta podpisali mirovno pogodbo, a je morala Finska z njo Sovjetski zvezi prepustiti del Karelije oziroma desetino svojega ozemlja.
Švedska bo morala na vstop v Nato še počakati
Po drugi svetovni vojni sta državi leta 1948 sklenili sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki jima je prepovedal, da bi sklepali vojaška zavezništva druga proti drugi. Poleg tega se je Finska v njem zavezala, da ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja za napad na Sovjetsko zvezo.
Finska nevtralnost tako nima korenin v mednarodnem pravu niti zanjo ni dobila mednarodnih jamstev, temveč ji je bila vsiljena. Pragmatično se je dogovorila z Moskvo, da si je zagotovila neodvisnost. Po koncu hladne vojne in razpadu Sovjetske zveze je ostala vojaško neuvrščena. Za obrambo sicer že zdaj namenja več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda, kolikor znaša zaveza članic Nata.
Golob pozdravil vstop Finske v Nato
Predsednik vlade Robert Golob je pozdravil današnji vstop Finske v zvezo Nato. "Zavezništvo deluje na podlagi konsenza. Vesel sem, da se nam je danes ob strinjanju vseh članic pridružila Finska, ki z nami deli iste vrednote. Upam, da ji bo kmalu sledila še Švedska," je zapisal na Twitterju.
Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je ob tem v sporočilu z javnost sicer izpostavil, da je Finska postala članica ravno danes, na 74. obletnico delovanja Nata, ko so zaveznice na srečanju zunanjih ministrov zavezništva potrdile to zgodovinsko odločitev, tako da bo kot 31. zaveznica prispevala h dodatni krepitvi varnosti.
Moč zavezništva se je skozi zgodovino vseskozi kazala v solidarnosti in enotnosti, saj so države skupaj močnejše od kateregakoli nasprotnika v ekonomskem, političnem in vojaškem smislu, so dodali.
Spomnili so še, da je Slovenija članica zveze Nato od 29. marca 2004, potem ko je članstvo na referendumu podprlo 66,08 odstotka volivcev. Med drugim so izpostavili, da je članstvo v Natu okrepilo varnost in prispevalo k dolgoročnemu razvoju Slovenije.
Švedska, ki je za članstvo zaprosila skupaj s Finsko, bo morala medtem zaradi zadržkov Madžarske in Turčije na vstop v Nato še počakati. Finski minister Haavisto je ameriškemu kolegu Blinknu takoj po sprejetju v Nato predal dokumente o ratifikaciji švedskega pristopnega protokola.
