Vojislav Bercko
Finska s torkom postaja 31. članica zveze Nato, od vloge za članstvo do polnopravne vključitve v zavezništvo je minilo skoraj natanko devet mesecev. Morda bo le nekaj manj časa potreboval zmagovalec nedeljskih parlamentarnih volitev, voditelj zmerne konservativne Stranke nacionalne koalicije Petteri Orpo, da bo končal zahtevna koalicijska pogajanja in sestavil novo vlado, ki bo nasledila kabinet 37-letne premierke Sanne Marin. Stranka nacionalne koalicije je namreč slavila z 20,8 odstotka osvojenih glasov, kar ji je prineslo 48 mandatov v 200-sedežnem parlamentu. Na drugo mesto se je uvrstila skrajno desna, evroskeptična in protimigrantska stranka Finci 46-letne Riikke Purra s 46 mandati, šele na tretje pa socialni demokrati Sanne Marin s 43 mandati. Skupno se v parlamentu drenja devet političnih strank, kot zanimivost pa velja omeniti, da jih kar sedem vodijo ženske. Volilna udeležba je bila skoraj 72-odstotna.
Petterija Orpa, 53-letnega nekdanjega finančnega ministra, zdaj čaka nadvse zahtevna naloga, da iz te raznobarvne politične ponudbe sestavi koalicijo. Njegova predhodnica Sanna Marin je potrebovala kar nekaj časa, da je sestavila vlado s pomočjo štirih manjših strank. Orpo, ki velja za precej manj karizmatičnega, a bolj stabilnega od Marinove, naj bi najprej ponudil sodelovanje eni od dveh velikih strank v parlamentu, četudi zmerni konservativci z nobeno niso kaj prida uglašeni; pri socialdemokratih jih moti dosedanja preveč razsipna državna politika, ki je od poudarjeni socialni državi pripeljala do visoke zunanje zadolženosti, pri stranki Finci pa njihova ksenofobnost in zavzemanje za zapiranje mej. Orpo namreč razmišlja, da Finska preprosto potrebuje delovno silo, ki pa jo lahko dobi le iz tujine. Ker je velika koalicija vseh treh navedenih strank povsem nemogoča, bodo morali konservativci v vlado poleg socialdemokratov ali Fincev pritegniti še vsaj eno, najverjetneje pa dve manjši stranki.
Poraz Sanne Marin pomeni tudi boleč udarec za evropsko socialdemokracijo. Politična grupacija Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu ima zdaj na spisku le še štiri države, ki jih vodijo politiki iz njenih vrst: Španijo, Portugalsko, Nemčijo in Malto. Finski zmagoviti konservativci namreč spadajo pod okrilje Evropske ljudske stranke (EPP).
