Podpolkovnika Azatbeka Omurbekova, poveljnika 64. ruske motorizirane brigade, ki je sodelovala v okupaciji Buče, so ukrajinske obveščevalne službe skupaj z Informnapalmom, prostovoljsko iniciativo, ki spremlja aktivnosti ruske vojske, identificirale kot osumljenega za množične zločine nad civilisti v tem ukrajinskem mestu, že 42. dan ruske okupacije poročajo iz Ukrajine.
Ruske čete naj bi se bile prav pod vodstvom "mesarja iz Buče" sadistično izživljale nad civilisti, jih ubile na njihovih domovih, poročajo tudi o posilstvih. Ko so se Rusi umaknili iz mesta, 40 kilometrov oddaljenega od Kijeva, so se pojavile fotografije in pričanja o zločinih, ki so zgrozili svet. Vrstijo se obsodbe in zahteve za kaznovanje krivcev, danes se je oglasil tudi papež Frančišek. "Gre za vedno bolj grozljive krutosti, tudi nad nezaščitenimi in nedolžnimi civilisti, ženskami in otroki. To so žrtve, katerih nedolžna kri kliče v nebesa in prosi za usmiljenje," se je papež med tedensko splošno avdienco v Vatikanu odzval na trpljenje "mučeniškega kraja Buča".
Za Ruse je Buča "izgovor"
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je odkritje številnih trupel civilistov v Buči medtem označil za izmišljeno provokacijo, katere namen je spodkopati pogovore med Moskvo in Kijevom.
"Postavlja se vprašanje, kaj je namen te povsem neresnične provokacije. Verjamemo, da je namen najti izgovor za propad pogajanj," je v izjavi za ruske televizije rekel v torek zvečer.
Pogovori med Rusijo in Ukrajino se sicer nadaljujejo in potekajo preko videopovezave, ruska stran pa je v torek sporočila, da srečanja na višji ravni ne bo, dokler ne bo dosežen okvirni dogovor.
Pogovori tečejo okoli nevtralnosti Ukrajine in tega, kdo bo jamčil za njeno varnost. Kijev je pripravljen razglasiti nevtralnost, vendar zahteva mednarodna jamstva za varnost države.
Orban v pogovoru s Putinom pozval k takojšnjem premirju
Madžarski premier Viktor Orban je danes sporočil, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini, ter povabil voditelje Francije, Nemčije in Ukrajine, da se s Putinom sestanejo v Budimpešti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Putinu sem predlagal, naj razglasi takojšnjo prekinitev ognja," je na novinarski konferenci dejal Orban in dodal, da je bil ruski predsednik pobudnik današnjega klica. "Na premirje se je odzval pritrdilno, vendar le pod določenimi pogoji," je še dodal Orban, a pozneje Putinovih pogojev ni podrobneje pojasnil.
Madžarski premier ima med vsemi voditelji Evropske unije najtesnejše odnose s Putinom, danes pa je ponovno izrazil nasprotovanje temu, da bi Madžarska poslala orožje Ukrajini in da bi EU uvedla embargo na uvoz ruske energije, od katere je Madžarska zelo odvisna.
Na vprašanje o civilistih, ki so jih po umiku ruskih enot našli mrtve v mestu Buča blizu ukrajinske prestolnice Kijev, pa je odgovoril le, da živimo v času množične manipulacije, ko ne moremo biti prepričani, ali lahko zaupamo lastnim očem. Vseeno pa je v luči dogajanj pozval k večji zaščiti civilistov in dejal, da si želi neodvisno in pošteno preiskavo.
Po mnenju Lavrova je dogajanje v Buči namenjeno zgolj temu, da se odvrne pozornost od pogajanj in tega, da je ukrajinska stran v zadnjih dneh, kot je dejal, začela postavljati nove pogoje.
Rusija zanika odgovornost za poboje civilistov v Buči in drugih mestih v bližini Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile, ki se zdaj osredotočajo na vzhod in jug Ukrajine.
Po ukrajinskih navedbah naj bi bile ruske sile brutalno ubile več kot 400 civilistov, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dogajanje označil za genocid. Zahod je zaradi pobojev že napovedal nove ukrepe proti Moskvi.
Zelenski je o ukrepanju zaradi pobojev v Buči in drugih mestih v torek zvečer govoril s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Strinjala sta se, da poboji ne smejo ostati nekaznovani. Francija je napovedala, da bo Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) namenila dodatnega pol milijona evrov kot pomoč pri razjasnitvi zločinov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prav tako naj bi na sodišče napotila dodatna dva sodnika ter deset policistov. Pariz pa naj bi bil pripravljen v Ukrajino napotiti tudi tehnično ekipo, ki bo preučila dokaze o zagrešenih zločinih.
"Bo," je danes hrvaški premier Andrej Plenković odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo Hrvaška sledila številnim drugim članicam Evropske unije, ki so v zadnjih dneh in sploh po razkritju zločinov v Buči izgnale več ruskih diplomatov. Kdaj bo to storila, ni pojasnil.
Včeraj je Slovenija kot država gostiteljica napovedala drastično zmanjšanje števila osebja na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani.
Češki tanki in oklepna vozila za Ukrajino
Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki tovornega vlaka z naloženimi tanki tipa T-72 sovjetske izdelave in oklepnimi vozili. To naj bi bila donacija Ukrajini, s čimer bi Češka postala prva članica Evropske unije s tehnično pomočjo ukrajinski strani zaradi ruske agresije.
Ruska stran: Mariupolj bo osvobojen nacionalistov
Ruska vojska je v torek sporočila, da je sestrelila dva ukrajinska helikopterja, ki sta poskušala evakuirati voditelje ukrajinskega nacionalističnega bataljona Azov, ki brani oblegano pristanišče Mariupolj.
"Prekinili smo nov poskus evakuacije voditeljev nacionalističnega bataljona Azov. Dva ukrajinska helikopterja Mi-8, ki sta poskušala z morja doseči mesto, so sestrelili prenosni protiletalski sistemi," je povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
Povedal je, da je Moskva v torek zjutraj predlagala, naj ukrajinski borci položijo orožje in zapustijo mesto "po dogovorjeni poti" na ozemlje pod nadzorom Kijeva. Dejal je, da je ukrajinska vojska ta predlog ignorirala. "Ker Kijev ni zainteresiran za reševanje življenj svojih vojakov, bo Mariupolj osvobojen nacionalistov," je dejal Konašenkov.
Ruske sile so se osredotočile na "agresivno" operacijo, katere cilj je vzpostaviti popoln nadzor nad regijama Doneck in Lugansk na vzhodu, je danes sporočil generalštab ukrajinskih oboroženih sil.
Rusija si še naprej prizadeva tudi za zavzetje Mariupolja, ukrajinska vojska pa že več kot štirideset dni odbija napade na mesto. Po najnovejših podatkih britanskega ministrstva za obrambo se tudi danes v Mariupolju nadaljujejo hudi spopadi in ruski zračni napadi. "Večina mesta je brez možnosti komunikacij, brez zdravil, ogrevanja in vode. Ruske sile so preprečile dostop humanitarnim konvojem, verjetno zato, da bi pritisnile na ukrajinske sile, naj se predajo," navajajo britanske obveščevalne službe.
Michel: Slejkoprej bodo potrebni ukrepi glede ruske nafte in plina
Po napovedani prepovedi uvoza ruskega premoga bodo slejkoprej potrebni tudi ukrepi glede nafte in plina, je v Evropskem parlamentu o sankcijah EU proti Rusiji danes dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Michel je izpostavil načrt novih sankcij EU proti Rusiji, ki vključujejo prepoved uvoza ruskega premoga in zaprtje evropskih pristanišč za ruske ladje. Da mora EU omejiti prihodke Rusije od fosilnih goriv in poskrbeti, da denar evropskih davkoplačevalcev ne bo šel v Moskvo, je zatrdila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Te sankcije ne bodo naše zadnje," je zatrdila in dodala, da je sedaj na vrsti prepoved premoga, a treba se bo ozreti tudi proti nafti.
Tako Michel kot von der Leynova sta izpostavila dogodke v Buči. "To so vojni zločini in to je treba tako poimenovati," je bila jasna predsednica komisije, ki je potrdila, da bodo skupaj z Ukrajino iskali odgovorne za zločine v Ukrajini. Tudi Michel je napovedal resne posledice za vse odgovorne. "Naredili bomo vse, kar lahko, da storilce pripeljemo pred roko pravice," je dejal v razpravi z evropskimi poslanci v Strasbourgu.
"Manj aplavzov, več pomoči"
Čeprav se mora vojna čim prej končati, pa moramo preprečiti, da bi se končala z uničeno državo in milijoni razseljenih, pa je izjavil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
To po njegovih besedah pomeni, da se moramo Ukrajincem pomagati braniti in jim zagotoviti več orožja: "Manj aplavzov, več pomoči, več orožja."
Kot je dodal, je EU dala Ukrajini milijardo evrov, kar se morda zdi veliko, a toliko unija po njegovih besedah vsak dan da tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za energijo, ki jo dostavlja Rusija.
Vsi trije so se zavzeli za nujno zmanjšanje odvisnosti od ruskih energetskih virov, obenem pa za prehod na obnovljive vire.
Michel in von der Leynova sta izpostavila še pomen usklajenosti sankcij s številnimi državami, med katere pa ne šteje Kitajska. Na vrhu minuli petek je EU Pekingu po besedah von der Leynove želela pokazati, kako nujno je, da zavzame jasno stališče. "Nihče ne more biti nevtralen pri taki agresiji nad civilisti," je dejala.
Zelenski: Neodločni ste!
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videonagovoru irskega parlamenta znova pozval tuje zakonodajalce h gospodarski, vojaški in diplomatski podpori Ukrajine. Evropskim voditeljem je očital neodločnost pri odločitvi o prepovedi uvoza ruske energije.
Nekatere evropske voditelje bolj skrbi poslovna izguba kot pa vojni zločini, je rekel. Po dogodkih v Ukrajini ni prostora za neodločnost, je poudaril. "Evropo je potrebno prepričati, da ruska nafta ne sme hraniti ruskega vojaškega stroja z novimi viri financiranja," je dejal Zelenski in pozval k popolni izključitvi ruskih bank iz zahodnega finančnega sistema.
Poudaril je, da je bilo v 42 dneh vojne v Ukrajini ubitih najmanj 167 otrok, in opozoril, da obseg vseh grozodejstev v Mariupolju in na drugih ukrajinskih območjih še ni znan, saj spopadi še potekajo. Rusija bi morala odgovarjati za vse, kar je storila Ukrajini. "Država, ki to počne, si ne zasluži biti v krogu civilnih držav."
Guverner Luganska: Pojdite, dokler je še varno
Ruski generalmajor Mihail Mizincev je medtem dejal, da humanitarni koridorji za evakuacije civilistov komajda delujejo. Kljub temu so po podatkih Kijeva v torek z ogroženih območij v Ukrajini skupno evakuirali več kot 3800 ljudi.
V Zaporožje so iz večinoma uničenega mesta Mariupolj in bližnjega Berdjanska prepeljali približno 2200 ljudi, je v video sporočilu na Telegramu povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Več kot 1000 ljudi so pripeljali na varno tudi iz regije Lugansk.
Konvoj sedmih avtobusov so ruske enote za kratek čas zadržale v ukrajinski vasi Manhuš blizu Mariupolja, nato se je moral vrniti. Na poti nazaj so avtobusi lahko pobrali prebivalce Mariupolja in Berdjanska, je dejala Vereščukova. Avtobusnemu konvoju je sledilo več kot 40 zasebnih vozil, zato je bilo moč pričakovati varen prihod še 400 ljudi v Zaporožje, je dejala. Rusko obrambno ministrstvo pa je po navedbah državne tiskovne agencije Tass sporočilo, da je bilo v 24 urah iz "nevarnih predelov" Ukrajine, predvsem regij Lugansk in Doneck, evakuiranih več kot 18.600 ljudi.
V regiji Lugansk upajo, da bodo danes prek petih humanitarnih koridorjev evakuirali večje število civilistov. Prebivalce pozivajo, naj odidejo, "dokler je to še varno".
"Vse bomo odpeljali, če nam bodo Rusi dovolili priti do zbirnih mest za evakuacijo. Kot vidite, prekinitve ognja ne spoštujejo vedno," je ukrajinski guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj zapisal na družbenem omrežju Telegram.
"Pozivam vse prebivalce regije, da odidejo, dokler so na voljo avtobusi in vlaki - izkoristite to priložnost," je dejal Hajdaj. Sporočil je še, da so bile železniške povezave v sosednji regiji Doneck ta teden poškodovane, popravilo pa je trajalo več ur, kar je tudi lahko razlog za skrb.
Podpredsednica ukrajinske vlade Vereščukova pa je za danes napovedala enajst humanitarnih koridorjev, čeprav bodo morali oblegano mesto Mariupol prebivalci zapustiti z lastnimi vozili.
Ukrajina zaprosila Češko in Slovaško za popravilo orožja
Ukrajina je Češko in Slovaško zaprosila za pomoč pri popravilu vojaške tehnologije, ki je bila poškodovana med rusko invazijo, sta danes sporočila češko in slovaško obrambno ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Razpravljamo o postopku in možnostih morebitnih popravil," je za AFP povedala tiskovna predstavnica češkega obrambnega ministrstva Jana Zechmeisterov.
Ukrajina se je obrnila tudi na Slovaško, kjer bodo popravila opravila zasebna podjetja, je novinarjem danes povedal slovaški obrambni minister Jaroslav Nad. "Če se bo to zgodilo, bo to na standardni komercialni osnovi. Podjetja so zasebna in ne morejo delati zastonj," je dodal.
Biden poboje v Buči označil za velik vojni zločin
Ameriški predsednik Joe Biden je poboje ukrajinskih civilistov v ukrajinski Buči nedaleč od Kijeva označil za velik vojni zločin. Pravosodno ministrstvo ZDA že pomaga pri zbiranju dokazov z evropskimi in ukrajinskimi partnerji.
"Prepričan sem, da ste videli fotografije iz Buče. Trupla na tleh po umiku ruskih vojakov, nekateri ustreljeni v tilnik z zavezanimi rokami na hrbtu. Hladnokrvno pobiti civilisti, trupla zmetana v množične grobove, surovost in nečloveškost na očeh vsega sveta, brez opravičila. To ni nič drugega kot velik vojni zločin," je dejal Biden v Beli hiši.
Biden je odgovorne države pozval, da stopijo skupaj in kaznujejo odgovorne. Pravosodni minister ZDA Merrick Garland pa je povedal, da ministrstvo pomaga v mednarodnih prizadevanjih za identifikacijo in kaznovanje odgovornih za grozodejstva v Ukrajini. "Smo v fazi zbiranja dokazov. Pomagamo evropskim in ukrajinskim partnerjem," je dejal.
Češki mediji so tudi poročali, da je Praga v ponedeljek v Ukrajino poslala vlake s tanki T72 in oklepnimi vozili sovjetske izdelave, kar je storila kot prva država. Vendar uradni viri teh informacij niso želeli potrditi.
Češka, ki je članica Nata od leta 1999, je od začetka ruske invazije 24. februarja Ukrajini dobavila vojaški material v vrednosti približno 40 milijonov evrov.
