V Belorusiji, kjer sicer še vedno potekajo vojaške vaje beloruske in ruske vojske, naj bi bilo razporejenih več kot sto vojaških vozil.
Agencija Reuters sicer poroča, da ne more potrditi verodostojnosti fotografij Maxarja, ki že več tednov s svojimi sateliti spremlja kopičenje ruskih sil ob meji z Ukrajino.
Janša potuje v Ukrajino, skupaj z Morawieckim pozval, naj državo sprejmejo v EU
Slovenija in Poljska sta se pred četrtkovim izrednim vrhom EU o ruski agresiji na Ukrajino zavzeli za vstop Ukrajine v EU do leta 2030. Premier Janez Janša in njegov poljski kolega Mateusz Morawiecki sta v pismu predsedniku Evropskega sveta in evropskim kolegom pozvala k "hitrim in pogumnim odločitvam", saj smo priča "bitki za Evropo". V skupnem pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in voditeljem držav članic sta pozvala, naj Ukrajina čim prej dobi status kandidatke za članstvo v EU. Članica naj bi postala leta 2030, če bo izpolnila pogoje.
Z grožnjo Rusije se je treba soočiti močno in enotno, tudi z uvedbo takojšnjih sankcij, a treba je "veliko dlje", sta zapisala v pismu. Evropski svet bi moral strateško oceniti zadevo in sprejeti pogumne politične odločitve, sta opozorila. "Pripraviti moramo ambiciozen in oprijemljiv načrt za hitro integracijo Ukrajine v EU do leta 2030," sta zapisala. Enak načrt bi bilo treba po njunem mnenju pripraviti tudi za Gruzijo, Moldavijo in države Zahodnega Balkana.
Načrt za hitro integracijo Ukrajine v unijo mora biti natančen, z jasno opredeljenimi koraki, časovnico in garancijo članstva do leta 2030, če bodo izpolnjeni pogoji. Prva faza načrta mora biti odločitev o takojšnjem priznanju evropske perspektive Ukrajine za članstvo ter ji zagotoviti status kandidatke, ko bo vložila prošnjo za članstvo, sta zapisala. Dejstvo, da Ukrajina trenutno ne nadzoruje celotnega svojega ozemlja, ne sme biti argument proti njenem približevanju EU. EU je že pokazala, kako se soočiti s takšnimi ovirami, sta ocenila.
Pri tem sicer priznavata, da bodo za podporo ukrajinskemu približevanju EU potrebna "ogromna finančna sredstva". A ta proces ima lahko le pozitivne učinke, saj EU na ta način nadaljuje svoje temeljno zgodovinsko poslanstvo v skladu s svojimi vrednotami in načeli. Prebivalci Ukrajine pa bodo dobili strateško upanje in motiv za vztrajanje pri obrambi domovine, suverenosti in demokracije, sta med drugim zapisala v pismu.
Kako bi načrt, ki ga predlagata, vplival na odnose z Rusijo? Premierja sta izpostavila, da proces evropske integracije in pridružitve evropskih držav, ki želijo postati članice unije, "nista usmerjena proti nikomur" ter "na noben način ne ogrožata Rusije".
Kot sta še poudarila, bi EU tudi po prihodu novih članic "ostala odprta za sodelovanje z ruskim narodom" in, če bo pripravljenost za to na ruski strani, gradnjo "strateškega partnerstva", kakršnega so si nekoč že zastavili za cilj.
"Čas je za hitre in pogumne odločitve. Bitka za Evropo poteka. Zgodovina zadnjih dveh desetletij nas uči, da če se EU ne širi, se širi nekdo drug. Zdaj plačujemo ceno za to, da smo to ignorirali. Učimo se iz tega, saj se bo strošek nevednosti v prihodnosti le še povečeval," sta premierja zaključila svoje pismo. (STA)
Kot trdijo pri Maxarju, je na posnetkih mogoče videti novo mobilno bolnišnico, ki so jo postavili ob vojaški bazi na zahodu Rusije. V bližini ukrajinske meje naj bi prav tako opazili opremo za premeščanje tankov, artilerije in druge opreme.
V Ukrajini razglasitev izrednih razmer in mobilizacija rezervistov
Ukrajinski svet za nacionalno varnost je parlament pozval, naj zaradi nevarnosti ruskega napada za 30 dni razglasi izredne razmere v državi. Ukrajina je medtem začela mobilizacijo rezervistov, vse svoje državljane pa je pozvala, naj nemudoma zapustijo Rusijo. Parlament je nekaj ur pozneje pričakovano z veliko večino glasoval za razglasitev izrednih razmer v državi, kar naj bi Ukrajini pomagalo oblikovati ustrezen odgovor na grožnjo ruske invazije. Poslanci vrhovne rade v Kijevu so potrdili odlok ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, na osnovi katerega bodo od polnoči po vsej državi - z izjemo samooklicanih republik Lugansk in Doneck, ki sta že vse od leta 2014 pod posebnim režimom - v veljavi izredne razmere. Poslanci so imeli za potrditev odloka na voljo 48 ur, a so pričakovano pohiteli. V Moskvi so se kmalu zatem oglasili, češ da vodji regij Doneck in Lugansk Rusijo prosita za pomoč pri spopadu z ukrajinsko vojsko. Vladimir Putin je pred tem povedal, da bi Rusija vojaško posredovala, če bi jo obe republiki za to zaprosili. Ta prošnja bi tako lahko bila povod za uradni ruski vojaški poseg na vzhodu Ukrajine, za kar je ruski predsednik dobil tudi formalno odobritev ruskega parlamenta.
V prvi fazi so v Ukrajini izredne razmere razglasili za obdobje 30 dni, ki pa ga je nato mogoče podaljšati še za do 60 dni. Izredne razmere med drugim omogočajo uvedbo policijske ure, a kot je povedal sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksij Danilov, jo bodo uvedli, če se bo izkazalo za potrebno.
Oblasti bodo okrepile varovanje javnega reda ter strateške infrastrukture, omejile bodo promet ter okrepile pregled vozil in dokumentov državljanov. Dejal je še, da želijo z uvedbo izrednih razmer v državi ohraniti mir, da bi gospodarstvo lahko delovalo naprej. Zagotovil je, da ukrep ne bo imel radikalnega vpliva na življenje ljudi.
Ukrajina je začela tudi mobilizacijo rezervistov, starih med 18 in 60 let. Pozvali so jih, naj se javijo svojim enotam. Kot so še pojasnili v vojski, posamezniku, ki se na poziv ne bo odzval ter za to ne bo imel ustreznega razloga, grozi kazen.
Ukrajina ima okoli 200.000 rezervistov poleg 250.000-članske redne vojske.
Predsednik Volodimir Zelenski pa je v torek izključil možnost splošne mobilizacije v državi.
Krizni vrh EU v četrtek v Bruslju o zaostrovanju razmer v Ukrajini
Voditelji članic EU se bodo v četrtek v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, na katerem bodo razpravljali o razvoju dogodkov po ruskem priznanju neodvisnosti separatističnih regij Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine, je sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
"Uporaba sile in prisile s ciljem spreminjanja meja nima prostora v 21. stoletju," je poudaril Michel v vabilu voditeljem na vrh. Ob tem je ponovil, da agresivna dejanja Rusije kršijo mednarodno pravo ter ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, spodkopavajo pa tudi evropsko varnostno ureditev.
Michel je pozval k nadaljnji enotnosti in odločnosti pri odločanju o skupnem pristopu in dejanjih. Voditelji bodo po njegovih besedah razpravljali o razvoju dogodkov, zavarovanju mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil, soočanju z Rusijo in nadaljnji podpori Ukrajini.
Omenja se tudi možnost izrednega virtualnega vrha zveze Nato, ki bi prav tako lahko bil v četrtek.
Obenem so ukrajinske oblasti vse državljane pozvale, naj kar najhitreje zapustijo Rusijo. Kot so pojasnili, se njena agresija na Ukrajino krepi. Po ukrajinskih ocenah v sosednji Rusiji živi okoli tri milijone Ukrajincev.
Potem ko je Rusija v ponedeljek priznala samostojnost samooklicanih proruskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, se krepijo bojazni pred obsežnejšo rusko invazijo. ZDA naj bi bile ukrajinskega predsednika opozorile, da se lahko "popolna invazija" zgodi v roku 48 ur.
Še en kibernetski napad
Ukrajina je vmes spet postala tarča velikega kibernetskega napada, zaradi katerega med drugim ne delujeta spletni strani vlade in zunanjega ministrstva. Kot je sporočil namestnik ukrajinskega premierja Mihajlo Fjodorov, se je napad začel popoldne, njegova tarča pa je več bank in uradnih spletnih strani. O tem, od kod napad prihaja, ni govoril.
Spletnih strani vlade in zunanjega ministrstva popoldne res ni bilo mogoče odpreti, medtem ko spletne strani osrednjih ukrajinskih medijev, bank in drugih poglavitnih javnih institucij delujejo. Po drugi strani je na primer ruska Sberbank svoje uporabnike na spletnih straneh obveščala, da začasno ne deluje njeno mobilno bančništvo. Po poročanju nemške tiskovne strani dpa je bilo moteno tudi delovanje spletne strani ukrajinskega parlamenta. Fjodorov je dejal, da je uspelo nekaterim preusmeriti promet na drugega ponudnika in tako minimizirati škodo. To naj bi bila tudi zasluga dodatnih varnostnih ukrepov, sprejetih v minulih tednih.
Šlo naj bi sicer za vnovični napad za porazdeljeno zavrnitev storitve (DDoS), o kakršnih so iz Ukrajine poročali že januarja letos in minuli teden ter za katerimi naj bi stala Rusija. Gre za napad, v katerem veliko število računalnikov napadeno spletno stran preplavi z zahtevami za podatke in jo tako ohromi.
