Rok Kajzer
"To je bila grozljiva noč brez spanja," je na svojem facebook profilu zapisala Nika Khokhlova, "in pred zoro eksplozije v ozadju." Nika, sicer tudi blogerka in svobodna novinarka, živi v Kijevu in že zjutraj je hitela do svoje matere. Za komentiranje dogajanja v Ukrajini ji je zmanjkalo moči. "Preveč sem utrujena, da bi lahko dogodke koherentno komentirala," je zapisala. "Ljudje sprehajajo pse, čakajo na kavo. In ja, путин хуйло," je dodala na koncu. Angleški prevod te ukrajinsko-ruske fraze je dickhead - če to poskušamo prevesti v spodobno slovenščino, bi bil najbolj blag prevod kreten.
Nika se je leta 2018 prvič predstavila bralcem Večera z dnevnikom iz Kijeva, pisala je o življenju v moderni Ukrajini, v nekdanji Sovjetski zvezi in o spominih na černobilsko katastrofo leta 1986, ko je kot otrok za kar eno leto zapustila Kijev. Znova se nam je oglasila aprila 2020, na vrhuncu pandemije. Ne glede na to, da je virus zatresel življenja v Ukrajini - tako kot po celem svetu -, ji je ostal optimizem. Pa danes? Kaj se trenutno dogaja v ukrajinskem glavnem mestu? Kako doživljajo začetek vojne? Vprašanja so ostala neodgovorjena. "Oprosti, ampak ne morem. Vsaj zdaj še ne," je bila kratka in dodala je, da lahko njeno besedilo in fotografije uporabimo v Večeru. Pod njeno objavo se nabirajo številne dobre želje prijateljev iz celega sveta. Predvsem pa - skrb.
