Ruski predsednik Vladimir Putin je zgodaj davi naznanil začetek vojaške operacije v Ukrajini. Ukrajinske vojake je pozval, naj odložijo orožje. Pred tem sta Rusijo za pomoč pri "obrambi pred ukrajinsko vojsko" pozvala voditelja proruskih separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki ju je Moskva priznala kot neodvisni ljudski republiki.
V televizijskem nagovoru je dejal, da Rusija nima namena okupirati Ukrajine ter da bodo lahko Ukrajinci svobodno odločali, kdo bo vodil državo.
Ruska vojska je popoldne sporočila, da je bilo med obsežno vojaško operacijo v Ukrajini uničenih 74 vojaških objektov ukrajinske vojske, vključno z 11 letališči. Spopadi se nadaljujejo in zaostrujejo, tako v okolici ukrajinske prestolnice Kijev kot tudi drugod po državi.
Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva generalmajorja Igorja Konašenkova so sestrelili tudi vsaj en ukrajinski vojaški helikopter in štiri brezpilotna letala, uničili tri poveljniške točke, bazo ukrajinske mornarice in 18 radarskih postaj za raketne sisteme S-300 in Buk-M1.
Ruske in ukrajinske sile se borijo tudi za nadzor nad vojaškim letališčem Hostomel na severnem obrobju Kijeva. V času napada na letališče je približno 20 kilometrov južno od Kijeva strmoglavilo ukrajinsko vojaško transportno letalo vrste Antonov An-26. Na letalu naj bi bilo 14 ljudi, po zadnjih informacijah jih je v nesreči umrlo najmanj pet, je sporočila ukrajinska državna agencija za civilno zaščito.
Prebivalci ukrajinske prestolnice so se morali po navodilih oblasti zaradi ruske invazije na Ukrajino zateči v zaklonišča. Razmere so napete tudi na jugu, predvsem v bližini polotoka Krim, in na severozahodu države v okolici mesta Harkov.
Boji potekajo tudi v bližini odlagališča jedrskih odpadkov pri elektrarni Černobil, kamor so iz Belorusije vstopile ruske sile, je sporočil uslužbenec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko. "Okupatorske enote so na območje černobilske elektrarne vstopile iz Belorusije. Pripadniki nacionalne garde, ki varujejo odlagališče, se vztrajno upirajo," je zapisal na družbenem omrežju Telegram. Ukrajina je pozneje sporočila, da so ruske sile po "ostrem" boju prvi dan invazije prevzele nadzor nad območjem jedrske elektrarne Černobil.
"Po popolnoma nesmiselnem napadu Rusov v tej smeri je nemogoče reči, da je jedrska elektrarna v Černobilu varna. To je danes ena najresnejših groženj Evropi," je izjavil predstavnik ukrajinske predsedniške administracije Mihailo Podoljak.
"Rusija je napadla civilno in vojaško infrastrukturo"
Ukrajinske sile trdijo, da je Rusija z več smeri z letali, topništvom in manevrirnimi izstrelki napadla "civilno in vojaško infrastrukturo". Rusija je do 11. ure po srednjeevropskem času izvedla 30 napadov, so sporočili iz generalštaba in povzeli zapleteno sliko ruske invazije.
Vodja ukrajinske humanitarne organizacije Proliska Jevgenij Kaplin je dejal, da se napadi in spopadi odvijajo vzdolž celotne frontne črte, ki ločuje ukrajinske sile od enklav v rokah proruskih separatistov.
"Ofenziva poteka vzdolž celotne demarkacijske črte v regijah Lugansk in Doneck," je dejal Kaplin. "Povsod potekajo spopadi, informacij o žrtvah pa še ne moremo dobiti, saj je to območje povsem odrezano od vseh komunikacij," je dodal.
Moskva trdi, da želi z vojaškim posredovanjem le oslabiti ukrajinsko vojsko in da ni ciljala na mesta ali civiliste. Kremelj ob tem ni odgovoril na vprašanje, kako daleč v Ukrajino nameravajo napredovati.
Oborožene sile proruskih separatističnih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine pa so ob pomoči ruske vojske prešle v protiofenzivo in naj bi pridobivale ozemlje v spopadu z ukrajinskimi silami.
Na ruskem obrambnem ministrstvu so povedali, da so sile ljudske republike Doneck pridobile "do tri kilometre ozemlja," sile "ljudske republike Lugansk pa so napredovale za kilometer in pol".
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so tarče napadov ruske vojske vojaška infrastruktura, protizračni obrambni sistemi in zračne sile.
Iz pristaniškega mesta Mariupol, ki je največje mesto v bližini frontne črte na vzhodu Ukrajine, poročajo o topniškem obstreljevanju. V Kramatorsku, ki je še bližje frontni črti, pa so odjeknile najmanj štiri močne eksplozije.Eksplozije je slišati tudi v Harkovu v bližini meje z Rusijo.
Johnson napoveduje zrušenje ruskega gospodarstva
Britanski premier Boris Johnson je napovedal, da bo Velika Britanija z zaveznicami sprejela ostre ekonomske ukrepe, ki bodo "zrušili rusko gospodarstvo". "Tega ne moremo mirno opazovati," je dejal.
O zvokih eksplozij so poročali tudi iz pristaniškega mesta Odesa na jugu države, oddaljenega približno 600 kilometrov od frontne črte.
Rusko obrambno ministrstvo je kasneje sporočilo, da se "pripadniki ukrajinske obmejne straže ne upirajo ruskim enotam". "Ukrajinska protiletalska zaščita je onesposobljena. Zmogljivosti vojaške infrastrukture ukrajinskih letalskih sil so zmanjšane," so zapisali na ruskem ministrstvu.
Zatrdili so še, da enote ruske vojske ne izvajajo napadov na ukrajinska mesta. "Vojaška infrastruktura, zmogljivosti protiletalske zaščite, letalska oporišča in letalstvo ukrajinskih oboroženih sil so bili onesposobljeni z natančnim orožjem," so sporočili.
Janša bi moral danes obiskati Kijev
Danes bi moral v Kijev iz Bruslja odpotovati predsednik slovenske vlade Janez Janša. V ukrajinski prestolnici naj bi se na dvodnevnem obisku srečal s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. A zračni prostor v Ukrajini je zaradi ruske ofenzive zaprt. S posnetka zaslona spletne strani FlightRadar24, ki omogoča spremljanje poletov, je razvidno, kako se potniška letala izogibajo zračnemu prostoru Ukrajine.
Janša naj bi se v Bruslju danes ob 20. uri udeležil izrednega zasedanja Evropskega sveta, na katerem bodo razpravljali o Ukrajini. Sicer pa je Janša ostro obsodil rusko ofenzivo v Ukrajini.
Iz Kremlja so sporočili, da bo vojaška operacija trajala, kolkor bo potrebno.
Nato in EU skupaj odločno proti "barbarskim dejanjem" Rusije
Vodilni predstavniki zveze Nato in institucij EU so skupaj obsodili "barbarska dejanja" Rusije ter podprli ukrajinsko suverenost, ozemeljsko celovitost in pravico do samoobrambe. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel se bosta v petek tudi udeležila vrha Nata.
Nato in EU sta enotna v obsodbi Rusije in obrambi skupnih vrednot, je po srečanju s predsednikoma Evropske komisije in Evropskega sveta poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg na skupni novinarski konferenci, ki je sicer redkost. "Smo na pomembni prelomnici. To, da mi trije stojimo tukaj skupaj, je še en dokaz tesnega sodelovanja EU in Nata pri odzivanju na dejanja Kremlja. Svet lahko vidi, da je enotnost naša moč," je izpostavila von der Leynova.
Kremelj je s poskusi delitve Zahoda po besedah predsednice komisije dosegel ravno nasprotno: "Smo enotnejši in odločnejši kot kdaj koli. Smo ena unija, eno zavezništvo, združeni s skupnim ciljem."
Petkovega virtualnega vrha Nata se bosta poleg von der Leynove in Michela udeležili tudi Švedska in Finska, ki sicer nista članici zavezništva, sta pa najtesnejši partnerici. Od članic EU bodo tako manjkali samo Irska, Avstrija, Malta in Ciper, ki prav tako niso v Natu. Od 27 članic EU jih je 21 tudi članic Nata, torej vse razen omenjenih šestih.
EU bo po besedah von der Leynove Kremlju karseda otežila agresivna dejanja. Nov sveženj sankcij, ki naj bi ga danes politično potrdili voditelji članic unije, bo imel "močan učinek", je zatrdila. Vključeval bo finančne sankcije, ki bodo močno omejile ruski dostop do kapitalskih trgov. Sankcije bodo oslabile gospodarsko rast Rusije, zvišale stroške zadolževanja na trgih in inflacijo, okrepile odtok kapitala ter postopno spodkopale industrijske temelje Rusije, je naštela von der Leynova.
Drugi steber sankcij se nanaša na omejitev ruskega dostopa do ključnih tehnologij. Rusko industrijo bodo odrezali od tehnologij, ki jih nujno potrebuje za oblikovanje prihodnosti, oslabili bodo položaj Rusije na tehnoloških področjih, na katerih njena elita ustvari največ denarja, je ponazorila.
Ruski predsednik Vladimir Putin bo moral po predsedničinih besedah to pojasniti državljanom Rusije. je poudarila.
Tudi predsednik Evropskega sveta Michel je na skupni novinarski konferenci izrazil prepričanje, da Rusi nočejo te vojne, in pozval Belorusijo, naj ne sledi Rusiji.
Ukrajina trdi, da je sestrelila več letal
Eden izmed svetovalcev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je sporočil, da je v spopadih z rusko vojsko umrlo več kot 40 ukrajinskih vojakov, ranjenih naj bi jih bilo več deset.
Ruski nobelovec: Ali sledi jedrski napad?
Oglasil pa se je tudi ruski novinar, lanski dobitnik Nobelove nagrade za mir Denis Muratov, sicer urednik Nove gazete, enega izmed redkih neodvisnih ruskih medijev. Pravi, da je žalosten, hkrati pa ga je sram zaradi invazije na Ukrajino. "Kaj sledi? Jedrski napad?", se je vprašal. "Vladimir Putin se z jedrskim gumbom igra kot s ključi avtomobila," je še ocenil. Napovedal je, da bo naslednja številka Nove gazete izšla v ruskem in tudi ukrajinskem jeziku. "Ukrajina ni naš sovražnik in ukrajinski jezik ni sovražni jezik. In to tudi nikoli ne bo," je zaključil.
Že pred tem je ukrajinska vojska zgodaj zjutraj sporočila, da je na vzhodu države protizračna obramba sestrelila rusko vojaško letalo. Poleg tega trdi, da je na na območju Luganska sestrelila pet ruskih letal in ene helikopter, a Rusija to zanika. Rusko obrambno ministrstvo je zvečer sporočilo, da je na zahodu Rusije blizu meje z Ukrajino v četrtek strmoglavilo rusko vojaško transportno letalo. Potrdili so, da je posadka umrla, niso pa povedali, koliko članov posadke je bilo na letalu vrste Antonov An-26. Običajno jih je na takem tipu letala pet.
Nesreča se je zgodila v bližini mesta Voronež, vzrok naj bi bila tehnična težava.
Generalštab ukrajinske vojske je sporočil, da ruska vojska na vzhodu Ukrajine izvaja intenzivne napade na tamkajšnje kraje in letalska oporišča. Ukrajinska obmejna straža pa je sporočila, da rusko topništvo in kopenske sile izvajajo invazijo na severnih in južnih mejah. Zapisali so, da beloruske sile podpirajo rusko vojsko.
"Napadi na mejne enote in nadzorne točke izvajajo s topništvom, težko opremo in lahkim orožjem," je zapisala obmejna straža. "Zaznati je tudi delo sovražnikovih sabotažnih in izvidniških skupin," so pojasnili.
EU napovedala nove sankcije proti Rusiji
Predsednika Evropske komisije Ursula von der Leyen in Evropskega sveta Charles Michel sta danes napovedala nove sankcije Evropske unije proti Rusiji, potem ko je ta sprožila invazijo na Ukrajino. Prvi sveženj ukrepov je EU sprejela v sredo.
Kot sta sporočila, bo von der Leynova na današnjem izrednem zasedanju voditeljev članic EU predstavila nov sveženj sankcij proti Rusiji, ki ga Evropska komisija zaključuje, države članice pa ga bodo nato hitro sprejele.
V izjavi za javnost sta še enkrat obsodila "rusko agresijo proti Ukrajini". Rusija s tem krši mednarodno pravo ter spodkopava evropsko in mednarodno varnost in stabilnost, sta zapisala.
"Rusijo pozivava, naj takoj ustavi nasilje, umakne svojo vojsko iz Ukrajine ter v celoti spoštuje ukrajinsko ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost," sta dodala predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta.
Izrazila sta tudi obžalovanje ob trpljenju ljudi in izrazila pripravljenost EU in njenih članic na humanitarno pomoč Ukrajincem.
Dodala sta, da unija odgovor usklajuje s svojimi mednarodnimi partnerji, vključno z zvezo Nato in skupino G7.
EU je sicer v sredo sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine ter napotitve vojaških sil na to območje. Ta prvi sveženj vključuje sankcije proti osebam ter podjetjem in bankam ter omejitev trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je bil minule tedne izredno dejaven v poskusu mirne rešitve ukrajinske krize, je ostro obsodil rusko invazijo na Ukrajino. Kijevu je zagotovil, da si Francija z zaveznicami in partnerji prizadeva za končanje konflikta, hkrati pa je uradno Moskvo pozval, naj takoj ustavi vojaško operacijo.
Lukašenko: Belorusija ne sodeluje
Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je izjavil, da njegova vojska ne sodeluje v ruski invaziji na Ukrajino. Uradni Kijev sicer trdi, da ruske enote vstopajo v državo z beloruskega ozemlja.
"Naše oborožene sile ne sodelujejo v tej operaciji," je dejal Lukašenko, sicer tesen Putinov zaveznik. So pa iz Minska sporočili, da je Putin obvestil Lukašenka o začetku vojaške operacije v Ukrajini v jutranjih urah. Lukašenko je potrdil, da ga je Putin po srečanju s poveljniki vojske obvestil o razvoju razmer.
Lukašenko je pojasnil, da mu je ruski voditelj dejal, da je "cilj" operacije "ustaviti genocid nad ljudmi v republikah Doneck in Lugansk". Povedal je tudi, da je Putinu "osebno predlagal", naj "številne ruske oborožene sile" kljub koncu skupnih vojaških vaj ostanejo na jugu države.
V središču nemške prestolnice so se že danes dopoldne zbrali protestniki, ki nasprotujejo ruski vojaški akciji v Ukrajini. "Ustavite Putina, ustavite vojno," protestirajo.
Zelenski razglasil vojno stanje
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po začetku ruske invazije na Ukrajino za celo državo razglasil vojno stanje. Sporočil je, da Rusija napada "vojaško infrastrukturo" in obmejno stražo. "Brez panike, pripravljeni smo na vse, zmagali bomo," je povedal . Medtem je sicer že govoril po telefonu z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.
Tudi ukrajinsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so pripravljeni na "odpor proti agresorski državi" in da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo ubranili ukrajinsko ozemlje.
Izredne razmere v Litvi
Litva bo zaradi ruske invazije na Ukrajino razglasila izredne razmere, je po zasedanju litovskega sveta za nacionalno varnost sporočil tamkajšnji predsednik Gitanas Nauseda. "Danes bom podpisal odlok o uvedbi izrednih razmer," je sporočil in dodal, da bo Litva tudi zahtevala sprožitev 4. člena severnoatlantske pogodbe, ki predvideva posvetovanja držav članic Nata, če se ena od njih počuti ogroženo. Za to se je poleg Litve, ki meji na rusko eksklavo Kaliningrad in rusko zaveznico Belorusijo, zavzela še Poljska, ki je to tudi že uradno storila.
"Namen ruske ofenzivne vojaške operacije je uničiti ukrajinsko državo," je še zapisalo ukrajinsko zunanje ministrstvo. Zahodne države je pozvalo, naj "takoj" uvedejo nove sankcije proti Rusiji.
O eksplozijah poročajo iz več delov države, med drugim iz prestolnice Kijev, pristaniškega mesta Mariupol in mesta Kramatorsk v bližini frontne črte na vzhodu države, pa tudi iz Odese na jugu in Harkova. V Kijevu so se oglasile tudi opozorilne sirene. Ljudje so se zatekli na postaje podzemne železnice.
Stoltenberg obsodil ruski napad
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je obsodil ruski "lahkomiseln in neizzvan napad" na Ukrajino. Opozoril je, da bo ogrozil številna življenja. Zaradi napada se bodo na izrednem zasedanju dopoldne v Bruslju sestali veleposlaniki 30 članic zavezništva, Stoltenberg pa bo imel novinarsko konferenco okoli 12.30, so sporočili iz Nata.
"Ostro obsojam ruski lahkomiseln in neizzvan napad na Ukrajino, ki ogroža nešteta življenja civilistov. Kljub našim opozorilom in neumornim naporom za diplomacijo je Rusija znova izbrala pot agresije na suvereno in neodvisno državo," je sporočil Stoltenberg.
"Zaveznice v Natu se bodo sestale, da bi naslovile posledice ruskih agresivnih dejanj. Ukrajincem moramo ob teh grozovitih časih stati ob strani. Nato bo storil vse, kar je treba, da zaščiti in brani vse svoje zaveznike," je še dejal.
Zatem so iz zavezništva sporočili, da se bodo veleposlaniki članic danes dopoldne sestali na izrednem zasedanju in da bo imel Stoltenberg novinarsko konferenco.
Stoltenberg je še poudaril, da gre za pomembno kršitev mednarodnega prava in resno grožnjo evroatlantski varnosti. "Rusijo pozivam k takojšnjemu končanju vojaške akcije ter spoštovanju ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti," je dejal.
S Stoltenbergom se je po telefonu danes pogovarjal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Kot je tvitil Blinken, sta obsodila ruski napad na Ukrajino in govorila o usklajenem odgovoru zveze Nato. "Enotni smo smo pri odgovoru Rusiji in krepitvi Nata na vzhodu," je dodal.
"Putin je ravnokar sprožil obsežno invazijo na Ukrajino. Miroljubna ukrajinska mesta so tarča napadov. To je vojna agresije. Ukrajina se bo branila in zmagala. Svet lahko in mora ustaviti Putina. Čas za ukrepanje je zdaj," je na Twitterju zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
