Rusko obrambno ministrstvo je v izjavi navedlo, da se premirje lahko začne z "dvigom belih zastav" na območju jeklarne, ki velja za zadnje oporišče ukrajinskih sil v tem pristaniškem mestu.
Ministrstvo zagotavlja, da bo v tem primeru omogočen varen izhod stotinam civilistom, ki naj bi se skupaj z ukrajinskimi vojaki nahajali na obleganem območju.
Obrambno ministrstvo v izjavi obljublja, da bodo civilisti prosto izbirali, ali želijo biti pospremljeni na območja pod nadzorom ukrajinskih ali ruskih sil, predanim ukrajinskim vojakom pa zagotavlja preživetje.
"Ta izjava bo nenehno predvajana ukrajinskim formacijam v Azovstalu prek vseh radijskih kanalov vsakih 30 minut," je še sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Rusija je že v četrtek objavila, da je vzpostavila nadzor nad Mariupoljem, z izjemo jeklarne Azovstal.
Pavlo Kirilenko, ukrajinski guverner regije Doneck, je danes dejal, da je uspeh ruske vojaške operacije odvisen od tega, če lahko ruska vojska zavzame to mesto na južni obali Ukrajine.
Kirilenko je dejal, da ukrajinske sile v mestu še razpolagajo s strelivom in dodal, da so "izčrpane po dveh mesecih bojevanja".
Guverner je še ponovil očitke več ukrajinskih uradnikov, ki rusko vojsko obtožujejo, da onemogoča vzpostavitev humanitarnih koridorjev in pri tem dodal, da Rusi namesto tega ustvarjajo paniko med preostankom prebivalstva v mestu.
"Kako? Blokade, lakota, neprestano obstreljevanje, zračni napadi, raketni napadi, težko topništvo in tanki, ki so uničili večino hiš v Mariupolju," je dejal.
Pahor sprejel ukrajinske begunce
Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači sprejel begunce iz Ukrajine, ki so zatočišče pred vojno našli v Sloveniji, so sporočili iz urada predsednika. V spomin na vse žrtve v Ukrajini so se poklonili z minuto molka.
Sprejema se je poleg beguncev udeležil tudi ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihajlo Brodovič, ki se je Sloveniji zahvalil za gostoljubnost in za prijateljske odnose, ki jih Slovenija goji z Ukrajino. "Slovenija ni majhna država, Slovenija ima veliko srce," je dejal.
Svoje goste je nagovoril tudi Pahor. "Vašo domovino je napadel ruski agresor. Brez povoda in brez razloga. V tej vojni, ki je neusmiljena, padajo pogumni ukrajinski vojaki in nedolžne žrtve. Njim v čast in spomin vas prosim, vstanimo in se jim poklonimo z minuto molka," je dejal.
Veleposlanika Brodoviča je prosil naj ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prenese izraze občudovanja za njegov upor in pogum ukrajinske države in ljudi, z željami za skorajšnji mir in obnovo te države.
Pred prireditvijo je predsednik republike na pogovor sprejel Katarino Štrukelj, direktorico vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov, Terezo Novak, izvršno direktorico Slovenske filantropije, Jevgenija Gorešnika, predstavnika ukrajinske diaspore v Sloveniji, in Natalio Korolovo, koordinatorko prostovoljcev.
Zelenski: Rusija v dveh okupiranih regijah načrtuje referendum o neodvisnost
Opustošeno mesto Mariupolj se kljub ruskim trditvam, da so ga zavzeli, še naprej upira, je danes zatrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Sporočil je tudi, da je Rusija zavrnila predlog prekinitve ognja za pravoslavne velikonočne praznike. Na vzhodu Ukrajine se medtem glede na navedbe ukrajinske vojske spopadi zaostrujejo.
Rusija je včeraj naznanila zavzetje Mariupolja, le še v jeklarni Azovstal naj bi ostajalo nekaj tisoč ukrajinskih vojakov. V obsežen tovarniški kompleks naj bi se sicer zateklo tudi več tisoč civilistov.
A Zelenski je ponoči zatrdil, da se boj nadaljuje. "Na jugu in vzhodu naše države okupatorji še naprej počnejo vse, da bi imeli razlog, da govorijo o vsaj nekaj zmagah," je dejal. "Lahko le odlašajo z neizogibnim - trenutkom, ko bodo morali napadalci zapustiti naše ozemlje, zlasti Mariupolj, mesto, ki se upira Rusiji ne glede na vse, kaj govorijo okupatorji," je zatrdil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Pristaniško mesto na jugu države je že dolgo tarča neizprosnih napadov ruskih sil, ki želijo vzpostaviti kopenski most med priključenim Krimom in proruskima regijama Doneck in Lugansk na vzhodu.
Mestni svet Mariupolja je v četrtek objavil posnetke iz zraka, ki naj bi dokazovali obstoj množičnih grobišč v bližini mesta. Tudi ameriško satelitsko podjetje Maxar je zasledilo območje z okrog 200 grobovi. Posnetki naj bi prikazovali širjenje grobišča, ki je začelo nastajati konec marca. Glede na trditve lokalnih oblasti naj bi Rusi tam pokopavali civiliste iz Mariupolja, poroča britanski BBC.
Scholz pod pritiskom zaradi nemških pošiljk orožja Ukrajini
Nemški kancler Olaf Scholz se bo soočil z vprašanji odbora za obrambo nemškega parlamenta glede dobav orožja Ukrajini. Nemčija sicer pripravlja večstranski dogovor o pošiljanju težkega orožja v Ukrajino z več vzhodnoevropskimi državami, vanj je vključena tudi Slovenija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Slovenija bo po navedbah dpa v Ukrajino poslala tanke T-72 sovjetske izdelave, Nemčija pa bo v zameno Sloveniji dala tanke oz. oklepnike nemške izdelave iz lastnih zalog. Na slovenskem ministrstvu za obrambo so na vprašanje STA v četrtek odgovorili, da morebitnih dogovorov o pošiljkah orožja v Ukrajino ne morejo komentirati. Ko bodo odločitve sprejete, pa bodo o tem obvestili javnost.
Nemška vlada pod vodstvom Olafa Scholza je bila v zadnjih mesecih večkrat tarča kritik zaradi zadržanosti do pošiljanja oborožitve v Ukrajino. Omenjeni dogovor je po navedbah dpa torej del Scholzovega odziva na kritike, da zavrača dobavo močnejšega orožja Ukrajini. Kritike so prišle predvsem s strani ukrajinske in poljske vlade, pa tudi njegovih političnih kolegov.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je v četrtek dejal, da namerava Scholzu osebno povedati, kako pomembno je poslati težko orožje Ukrajini, in da mu namerava pojasniti, da gre za prelomne trenutke v evropski zgodovini, poroča dpa. "Pomembno je, da Ukrajini zagotovimo strelivo in težko orožje. Dvoumno stališče, ki ga je Nemčija zavzela v tem primeru, zagotovo ni v pomoč," je dejal Morawiecki.
Nemčija je peta največja izvoznica orožja na svetu, vendar ima tradicionalno restriktivno politiko glede pošiljanja orožja na konfliktna območja. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je Nemčija leta 2021 izvozila za 1,5 milijarde evrov orožja, večino v države izven zveze Nato in EU.
Predsednica odbora za obrambo nemškega parlamenta Marie-Agnes Strack-Zimmermann je medtem pozvala Scholza, naj se udeleži naslednje seje odbora. "Razmere v Mariupolju in neskončno trpljenje ujetih civilistov nazorno kažejo brutalnost vojne. Vprašanje, kako lahko Nemčija in nemška vojska dejansko prispevata k dobavi orožja, je za ljudi v Ukrajini ključnega pomena," je zapisala.
Nemška ministrica za obrambo Christine Lambrecht pa je v četrtek potrdila, da bo Nemčija ukrajinske vojake usposabljala za uporabo havbic. Vendar pa te ne bodo prišle iz Nemčije, temveč iz Nizozemske. "Kjer lahko zagotovimo usposabljanje, ga bomo," je dejala Lambrechtova.
Scholz je že prej pripravil drugo pot, po kateri bi lahko v Ukrajino prišlo težje orožje, saj je Kijevu ponudil denar za naročilo orožja pri nemških proizvajalcih. Vendar pa seznam razpoložljivega orožja, ki ga lahko izbere Kijev, ne vključuje tankov, helikopterjev ali topništva.
Ruska ofenziva se je sicer v zadnjem času usmerila zlasti na vzhod države, kjer se po navedbah ukrajinske vojske spopadi krepijo. Ruske enote so zaostrile boje vzdolž celotne frontne linije v regiji Doneck, je v jutranjem poročilu navedel generalštab ukrajinske vojske.
Ponudbo prekinitve ognja za čas pravoslavne velike noči, ki bo ta konec tedna, je medtem ruska stran po navedbah Zelenskega zavrnila. K prekinitvi ognja za velikonočne praznike sta med drugim pozvala papež Frančišek in generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
"To zelo dobro kaže, kako voditelji te države dejansko obravnavajo krščansko vero in enega od najbolj radostnih in pomembnih praznikov," je v četrtek zvečer dejal Zelenski in dodal, da kljub temu ohranjajo upanje v mir in upanje, da bo življenje premagalo smrt.
Zelenski: Ukrajina potrebuje sedem milijard dolarjev mesečno
Ukrajina na mesečni ravni za delovanje potrebuje sedem milijard dolarjev, za kasnejšo obnovo pa bo potrebnih več sto milijard dolarjev, je v četrtek na srečanju Mednarodnega finančnega sklada (IMF) in Svetovne banke dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Svetovna banka dosedanjo škodo v državi ocenjuje na približno 60 milijard dolarjev.
Po besedah Zelenskega je sedem milijard dolarjev mesečno potrebnih za nadomestitev gospodarskih izgub, ki jih je država utrpela zaradi ruske invazije. Poleg tega pa bo Ukrajina potrebovala "stotine milijard dolarjev za obnovo vsega tega pozneje", je dejal prek video povezave iz Kijeva.
"Ruska vojska načrtno uničuje vse objekte v Ukrajini, ki služijo kot ekonomska osnova za življenje. To vključuje železniške postaje, skladišča hrane, naftne rafinerije," je dejal zbranim na srečanju finančnih ministrov in guvernerjev držav članic IMF ter Svetovne banke v Washingtonu.
Zavzel se je še za to, da mednarodna skupnost Rusijo nemudoma izključi iz mednarodnih finančnih institucij, vključno s Svetovno banko, IMF in drugimi. Vse države "morajo biti pripravljene takoj prekiniti vse vezi z Rusijo", je dejal v nagovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.
Zelenski: Rusija v dveh okupiranih regijah načrtuje referendum o neodvisnosti
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Rusijo, da namerava "ponarediti" referendum o neodvisnosti v regijah Herson in Zaporožje. Prebivalce zasedenih območij je v četrtek zvečer v sporočilu pozval, naj ruskim silam ne posredujejo nobenih osebnih podatkov, ker bi jih lahko Moskva uporabila za ponarejanje izida referenduma.
"To vam ne bo pomagalo. To je namenjeno samo ponarejanju tako imenovanega referenduma o neodvisnosti na vaši zemlji, če bo iz Moskve prišel ukaz za izvedbo takšnega spektakla," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril ukrajinski voditelj.
"Nobena ljudska republika Herson ne bo uspela," je opozoril Zelenski. "Če si nekdo želi priključitve, lahko to privede le do novih močnih sankcij proti Rusiji," je še dodal.
Kijev je že v začetku marca obtožil Moskvo, da v Hersonu načrtuje referendum, podoben tistemu na Krimu leta 2014, na katerem se je večina prebivalcev odločila za priključitev k ruski federaciji.
Ukrajinska vlada in Zahod sta referendum na Krimu, ki je potekal po ruskem prevzemu polotoka, obsodila in označila za nezakonitega.
Tudi vzhodni proruski regiji Doneck in Lugansk sta izvedli dva ločena referenduma in razglasili neodvisnost ter vzpostavitev ljudskih republik Doneck in Lugansk, ki ju velika večina mednarodne skupnosti ni priznala.
Herson je bil sicer prvo večje mesto, ki je padlo pod nadzor ruskih sil po njihovem vdoru v Ukrajino 24. februarja.
Svetovna banka je medtem ocenila, da fizična škoda na ukrajinskih stavbah in infrastrukturi glede na prve ocene znaša okrog 60 milijard dolarjev. Znesek ne vključuje vse večjega gospodarskega stroška vojne in bo naraščal ves čas trajanja vojne, je po poročanju britanskega BBC v četrtek dejal predsednik Svetovne banke David Malpass.
Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je ob tem napovedala 500 milijonov dolarjev finančne pomoči Ukrajino, s katero želijo ZDA pripomoči k plačilu plač, pokojnin in zagotavljanju storitev v državi.
V Ukrajini danes brez humanitarnih koridorjev
V Ukrajini danes ne bodo poskušali vzpostavljati humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, ker so razmere na cestah preveč nevarne, je sporočila namestnica premierja Irina Vereščuk. Vse, ki čakajo na umik, je pozvala, naj bodo potrpežljivi in vztrajajo.
"Zaradi nevarnosti na cestah danes, 22. aprila ne bo humanitarnih koridorjev," je Vereščukova sporočila prek aplikacije Telegram.
V četrtek so s tremi avtobusi iz opustošenega mesta Mariupolj odpeljali 79 ljudi, večinoma žensk. 225 kilometrov dolga pot v Zaporožje, ki bi v običajnih razmerah trajala okrog tri ure, je tokrat vzela več kot 24 ur, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je sicer danes pozval k evakuaciji celega mesta. "Potrebujemo le eno stvar - polno evakuacijo prebivalstva. V Mariupolju ostaja okrog 100.000 ljudi," je dejal na nacionalni televiziji.
Mesto na jugu države je že dva meseca tarča silovitega obstreljevanja in uničenja. Rusija je mesto odrezala od oskrbe s hrano, vodo in energenti.
Rusija je v četrtek zatrdila, da je Mariupolj pod nadzorom ruskih sil, izjema je jeklarna Azovstal, kjer vztraja še nekaj tisoč ukrajinskih vojakov in tudi civilistov. Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil le še obleganje velikega industrijskega kompleksa.
Pomoč je napovedala po srečanju z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom in finančnim ministrom Sergijem Marčenkom in dejala, da je nujno omogočiti vladi funkcioniranje kljub ruski invaziji. "Potrebe so ogromne in to pomoč nameravamo čim prej zagotoviti neposredno Ukrajini, da jo lahko porabi za nujne potrebe," je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Rusija si prizadeva za popoln nadzor nad Donbasom in jugom Ukrajine
Ruska vojska si bo prizadevala prevzeti popoln nadzor nad vzhodom in jugom Ukrajine, je danes dejal visok ruski general Rustam Minekajev. S tem bi po njegovih besedah vzpostavili kopenski koridor do zasedenega polotoka Krim. Na vzhodu Ukrajine, kamor je Rusija usmerila svojo ofenzivo, se medtem nadaljuje intenzivno obstreljevanje.
"Od začetka druge faze posebne operacije (...) je ena izmed nalog ruske vojske vzpostaviti popoln nadzor nad Donbasom in južno Ukrajino," je danes po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal generalmajor Minekajev.
"To nam bo omogočilo vzpostavitev kopenskega koridorja do Krima in pridobitev nadzora nad ključnimi ukrajinskimi vojaškimi objekti, pristanišči v Črnem morju, prek katerih potekajo dostave kmetijskih in metalurških proizvodov," je na zasedanju združenja obrambnih podjetij v mestu Jekaterinburg dejal general.
Te besede bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP lahko nakazovale, da namerava Rusija zavzeti tudi Odeso, veliko pristanišče in tretje največje mesto v državi.
Obenem pa je Minekajev omenil, da bi nadzor nad jugom Ukrajine omogočil tudi pomoč proruskim separatistom v Pridnestrju v Moldaviji, ki od leta 1992 nadzorujejo to območje ob meji z Ukrajino.
"Nadzor nad jugom Ukrajine, to je tudi prehod do Pridnestrja, kjer prav tako opažamo primere zatiranja rusko govorečega prebivalstva," je dejal general. Moldavija je nekdanja članica Sovjetske zveze, kjer je uradni jezik romunščina, trenutno pa jo vodi prozahodna vlada.
Kremelj svojo ofenzivo v Ukrajini, ki jo je začel 24. februarja, predstavlja kot operacijo za zaščito rusko govorečega prebivalstva. Zatrjuje, da ne namerava zasesti sosednje države in zagotavlja, da je cilj operacije "osvoboditev" Donbasa skupaj z ruskimi separatističnimi zavezniki v tej regiji na vzhodu Ukrajine.
Območje Donbasa sicer sestavljata regiji Lugansk in Doneck, del katerih so ti separatisti leta 2014 razglasili za neodvisni republiki.
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v četrtek po več tednih obleganja naznanil zavzetje strateškega mesta Mariupolj, kar ukrajinska stran zanika.
Obenem ruska vojska nadaljuje intenzivno ofenzivo na vzhodu države. Ponoči naj bi v državi zadela 58 vojaških tarč, vključno z območji, kjer so nameščeni vojaki, ter območji z naftnimi skladišči in vojaško opremo, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Med drugim naj bi zadeli tudi ukrajinski raketni sistem protiletalske obrambe S-300.
Ruske sile so po navedbah svetovalca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v četrtek v Donecku zavzele tudi 42 vasi, a Kijev meni, da jih lahko Ukrajina hitro pridobi nazaj.
Nadaljnjega bombardiranja naj bi bilo deležno tudi mesto Harkov na severovzhodu države. Kot je dejal župan Ihor Terehov, Rusi obstreljujejo tudi stanovanjska območja, kar vodi v civilne žrtve. "To ni vojna vojakov proti vojakom, to je pobijanje naroda," je dejal.
Na jugu Ukrajine je medtem med "tehničnim letom" strmoglavilo ukrajinsko vojaško transportno letalo AN-26. Umrl je en človek, dva sta ranjena, navedbe lokalnih oblasti povzema AFP.
